6. 9. 2021 je začel veljati Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21; v nadaljevanju: Odlok). Oddelek za pravne zadeve je že ob začetku veljavnosti Odloka pripravil krajši povzetek njegove vsebine z vidika obveznosti izpolnjevanja PCT pogoja za osebe, ki izvajajo zdravstveno dejavnost in za uporabnike zdravstvenih storitev (dostopen tukaj).
V nadaljevanju pa je Oddelek za pravne zadeve pripravil celovit pregled vseh normativnih novosti, ki jih prinaša Odlok in so pomembne za izvajalce zdravstvene dejavnosti, pri čimer pa smo izpostavili tudi določene dileme v zvezi z izvajanjem Odloka. Opozarjamo tudi, da je v pravnem mnenju predstavljena trenutno veljavna pravna ureditev (dne 9. 9. 2021), v primeru morebitne spremembe pa bo zbornica svoje člane nemudoma obvestila.
Izpolnjevanje PCT pogoja
Odlok v 2. členu določa, da je pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (PCT pogoj) izpolnjen, če osebe razpolagajo z enim od sledečih dokazil:
- z dokazilom o negativnem rezultatu testa PCR, ki ni starejši od 72 ur, ali testa HAG, ki ni starejši od 48 ur (ustreznost testov je opredeljena v 3. členu Odloka);
- z ustreznim digitalnim COVID potrdilom EU (EU DCP);
- z ustreznim digitalnim COVID potrdilom tretje države (DCP tretje države);
- z ustreznim dokazilom o cepljenju;
- z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 240 dni;
- z dokazilom o prebolelosti in dokazilom o cepljenju, s katerim dokazujejo, da so bile v obdobju, ki ni daljše od 240 dni od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma od začetka simptomov, cepljene z enim odmerkom ustreznega cepiva.
Izpostavljamo, da se skladno s prehodno določbo Odloka do 12. septembra 2021 šteje, da oseba izpolnjuje pogoj PCT tudi, če predloži dokazilo, da je od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca ali cepiva proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca minilo najmanj 21 dni.
Izpolnjevanje pogoja PCT za osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost
PCT pogoj morajo skladno s 5. členom Odloka izpolnjevati vse osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami oziroma so udeležene v okoljih ali dejavnostih, kjer obstaja neposredna nevarnost za izbruh okužbe in širjenje okužb s COVID-19 in s tem nevarnost za zdravje oseb, ki delajo v tem okolju ali uporabnikov storitev, kar glede na besedilo Odloka izrecno vključuje tudi zdravstveno dejavnost.
Za omenjene osebe se za opravljanje dela kot PCT pogoj testiranja šteje tudi testiranje s testom HAG za samotestiranje, ki se skladno z Odlokom izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, določijo čas in kraj samotestiranja, ki je lahko izvedeno v domačem okolju ali na delovnem mestu. Za namen samotestiranja odgovorna oseba posreduje zaposlenemu evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis zaposlenega. Pri tem pa Odlok določa, da osebe za opravljanje občasnega dela oziroma za občasno udeležbo v okoljih ali dejavnostih dokazujejo PCT pogoj testiranja z dokazilom o negativnem rezultatu testa PCR, ki ni starejši od 72 ur, ali testa HAG, ki ni starejši od 48 ur - samotestiranje za take osebe torej ni ustrezno.
Izpolnjevanje PCT pogoja za paciente in ostale uporabnike storitev zdravstvene dejavnosti
Iz 6. člena Odloka izhaja, da morajo PCT pogoj dokazovati tudi vse osebe, ki so uporabniki ali udeleženci pri izvajanju zdravstvene dejavnosti oziroma, ki so pri njej prisotni.
Pojasnjujemo, da morajo torej PCT pogoj med drugim izpolnjevati vsi pacienti in njihovi spremljevalci, prav tako pa tudi obiskovalci nastanjenih pacientov. Izjeme, ko PCT pogoj ni zahtevan, so določene v drugem odstavku 6. člena Odloka, za izvajalce zdravstvene dejavnosti pa je po naši oceni relevantna predvsem izjema, da se PCT pogoj ne zahteva za osebe, ki so mlajše od 12 let.
Poudarjamo pa, da skladno s tretjim odstavkom 6. člena Odloka omejitve (izpolnjevanje PCT pogoja) ne veljajo v primerih nujne oskrbe, zagotavljanja javnega reda in varnosti, medicinske pomoči ter zaščite in reševanja. Zbornica je ministrstvo za zdravje pozvala, naj pojasni, katere zdravstvene storitve oziroma dejavnosti se smatrajo za medicinsko pomoč, v smislu tretjega odstavka 6. člena Odloka, in posledično torej za uporabnike (paciente) ni zahtevan pogoj PCT. Celoten dopis zbornice je dostopen tukaj. Z odgovorom ministrstva bo zbornica svoje člane nemudoma seznanila.
Organizacija preverjanja PCT pogoja
Preverjanje zahtevanega PCT pogoja morajo skladno s 7. členom Odloka organizirati odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela in sicer morajo na vidnem mestu pisno opozoriti osebe, ki opravljajo delo in uporabnike storitev na dolžnost izpolnjevanja PCT pogoja. Posebej tudi opozarjamo, da Odlok predvideva, da se na vstopnih točkah tudi preverja izpolnjevanje pogoja PCT. Preverjanje izpolnjevanja pogoja se opravlja z dokazili iz 2. člena Odloka. Nadzor nad izpolnjevanjem PCT pogoja pa izvajajo pristojne inštitucije.
Ravnanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti v primeru neizpolnjevanja pogoja PCT
Odloka tudi delno ureja, kako ravnati v primeru neizpolnjevanju pogoja PCT. Če oseba, ki opravlja dejavnost, ne izpolnjuje PCT pogoja, lahko delodajalec zoper njo uporabi ukrepe iz relevantnih delovnopravnih predpisov.
V skladu s četrtim odstavkom 7. člena Odloka pa se osebam iz druge do pete alineje prvega odstavka 6. člena, ki PCT pogoja ne izpolnjujejo, ne dovoli uporaba storitve ali udeležbe ali prisotnosti pri izvajanju dejavnosti. Z vidika zdravstvene dejavnosti so kot take osebe izrecno določeni obiskovalci nastanjenih pacientov ter spremljevalci pacientov.
Zbornica je zato ministrstvo nemudoma pozvala k podaji jasnih in natančnih pojasnil, ali in kdaj lahko izvajalec zdravstvene dejavnosti zavrne obravnavo oziroma izvedbo zdravstvene storitve pacientu, ki ne izpolnjuje pogoja PCT.
Zbornica je ministrstvo opozorila, da je trenutna ureditev sporna z vidika pravne varnosti in predvidljivosti, ter v praksi pomembno ovira izvajanje zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo smo pozvali, da nemudoma poda jasna pojasnila v zvezi z izpostavljenimi dilemami, saj bo le tako mogoče v praksi zagotoviti spoštovanje predstavljene ureditve ob sočasnem spoštovanju pravic pacientov in izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Celoten dopis zbornice je dostopen tukaj. Z odgovorom ministrstva bo zbornica svoje člane nemudoma seznanila.
Samotestiranje
Samotestiranje se skladno z 9. členom Odloka izvaja s testi HAG za samotestiranje, ki so s strani proizvajalca namenjeni za samotestiranje in za katere je proizvajalec pridobil ustrezen certifikat. Rezultata testiranja s testom HAG za samotestiranje se skladno z Odlokom ne vnaša v CRPP in se ga ne uporablja za pridobitev EU DCP. V primeru pozitivnega rezultata mora testirana oseba obvestiti osebnega zdravnika, ki jo napoti na potrditev z metodo PCR.
Poročanje o izvedenem testiranju
Izvajalec testiranja mora skladno s 4. členom Odloka izvid PCR testa oziroma testa HAG takoj po opravljeni preiskavi poslati v Centralni register podatkov o pacientih (CRPP) in nosi odgovornost za pravilnost posredovanih podatkov. Podatek o izvidu testa se obdeluje v CRPP, o izvidu mikrobiološke preiskave pa je testirana oseba obveščena s kratkim sporočilom na kontaktno številko mobilnega telefona, ki jo navede ob odvzemu brisa. V primeru pozitivnega rezultata testiranja s testom HAG zdravnik testirano osebo napoti na potrditev z metodo PCR testa.
Financiranje testiranja
Glede na 10. člen Odloka morajo sredstva za samotestiranje s testi HAG za osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi oziroma so udeležene v okoljih ali dejavnostih, kjer obstaja neposredna nevarnost za izbruh okužbe in širjenje okužb s COVID-19, zagotoviti odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela.
Uporabniki storitev, za katere skladno z Odlokom velja PCT pogoj (torej pacienti, spremljevalci itd.), pa morajo stroške testiranja kriti sami.
Omenjeni člen glede financiranja pa določa, da se sredstva za testiranje s testi HAG in PCR za osebe, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo cepiti, kar dokazujejo s pisnim potrdilom zdravnika, zagotavljajo iz proračuna RS.
Najvišjo višino povračila stroškov za zdravstvene storitve testiranja, stroškov testov HAG in testov HAG za samotestiranje ter način izstavitve zahtevkov za povračilo teh stroškov, skladno z Odlokom določi minister za zdravje s sklepom, objavljenim na spletni strani ministrstva. Posebej opozarjamo, da kadar izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja teste HAG za samoplačnike, cena storitve ne sme preseči višine povračila stroškov, ki jo določa omenjeni sklep ministra za zdravje. Zbornica je ministrstvo z več dopisi (dostopni tukaj in tukaj), že opozorila, da tak ukrep predstavlja nedopustno regulacijo cen z oblastnimi akti, ki je prepovedana v skladu s 64. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1). Opozorili smo, da je Vladi in državnim organom namreč prepovedano s splošnimi akti oziroma z drugimi dejanji omejevati svobodno menjavo blaga in storitev ter svobodno nastopanje na trgu, če se s tem preprečuje svobodna in poštena konkurenca. Zbornica je ministrstvo zato pozvala, da nemudoma odpravi omejitev cen testiranj HAG in omogoči, da imajo izvajalci zdravstvene dejavnosti možnost svobodno določiti cene svojih storitev.
Obveznost nošenja mask, razkuževanje in prezračevanje
Uporaba zaščitne maske je skladno z 11. členom Odloka obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih, torej tudi v prostorih, kjer se izvaja zdravstvena dejavnost. Izjeme od obvezne uporabe mask določa 12. člen Odloka, po naši oceni pa je relevantna predvsem izjema, da maske niso obvezne za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti. Pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhoslepimi in naglušnimi osebami se, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado.
Odlok v 13. členu prav tako nalaga, da je ob vstopu v zaprt javni kraj oziroma prostor obvezno razkuževanje rok z razkužilom, ki ga mora zagotoviti upravljavec oziroma izvajalec dejavnosti v zaprtem javnem kraju oziroma prostoru pri vhodu v tak prostor. Izvajalci dejavnosti oziroma upravljalci stavb, v katerih se izvaja dejavnost, so dolžni poskrbeti tudi za redno prezračevanje zaprtih prostorov, v katerih opravljajo dejavnost oziroma jih upravljajo.
Celotno besedilo Odloka je na voljo na tej spletni strani.
Oddelek za pravne zadeve
