Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Število družinskih zdravnikov raste počasneje kot potrebe

Leta 2009 je bilo aktivnih 167 zdravnikov splošne medicine in 873 družinske medicine, leta 2021 pa 108 zdravnikov splošne medicine in 1.265 družinske medicine. 

Podatki o aktivnih zdravnikih z licenco družinske medicine in splošne medicine po letih so dostopni na spletni strani ZZS https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/statistika-in-analize


(ČLANEK) Čakamo: priznanje, zavezo in obljubo boljših časov

https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/obvestila/2022/02/07/(%C4%8Dlanek)-%C4%8Dakamo-priznanje-zavezo-in-obljubo-bolj%C5%A1ih-%C4%8Dasov

Po več kot desetih letih opozarjanj na kritično podhranjenost osnovnega zdravstva v Sloveniji je naravnost neverjetno, s kakšnimi dvomi se soočamo pri predstavljanju razmer. Čeprav smo prav vse izzive, katerim priča smo, napovedali in potrjujejo naša opozorila. PREBERI ČLANEK >>>

Članek je bil prvotno objavljen v časniku Večer v soboto, 6. 2. 2022

(NOVINARSKA KONFERENCA) Posledice prekomerne obremenjenosti zdravnikov in zobozdravnikov

Družinski zdravnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rok Ravnikar o prekomerni obremenjenosti zdravnikov, 19. januar 2022

Občina Dol pri Ljubljani je ambulantama zdravnic Valerije Rus in Anje Černe podelila priznanji ze delo v času epidemije

 

V Zdravniški zbornici Slovenije se pridružujemo čestitkam za podeljeni občinski priznanji občine Dol pri Ljubljani ter hkrati pozdravljamo občinsko spoštovanje do obremenitve zdravnic in medicinskih sester v času epidemije.

Število diplomantov v zadnjih letih

število diplomantov

Razpisane in zasedene specializacije družinske medicine

V obdobju med leti 2011 do leta 2020 je bilo razpisanih 940 mest za specializacijo iz družinske medicine, zasedenih pa le 638. Kar tretjina mesti (302) je ostalo nezasedenih. Niti eno leto za spec. iz družinske medicine ni bilo več prijav, kot je bilo razpisanih mest oz. vsako leto je po koncu razpisa, ki je ostajal odprt več mesecev, ostalo nezasedenih od nekaj do nekaj deset mest.

Od leta 2017, ko je razpisovanje prevzelo Ministrstvo za zdravje, so se še dodatno povečala vpisna mesta, pa tudi vpisna mesta na številne druge specializacije. Rezultat je bil še manj vpisanih specializacij iz družinske medicine kot v obdobjih, ko je razpis v celoti pripravljala Zdravniška zbornica Slovenije.

Tabela: Število razpisanih mest specializacij v obdobju 2011 - 2022

LetoŠtevilo razpisanih mest Število zasedenih-odobrenih 
20118045
20127772
2013137134
201410599
20157155
20167468
20176055
201811925
201913736
20208049
202113057
SKUPAJ1070695

 

JRS 2022-01* razpisano št. mest: 88
• nacionalni - 70
• za izvajalca - 18

Prejeto št. prijav: 35
• nacionalni - 26
• za izvajalca - 9

*stanje 18. avgust 2022, zadnji podatki na tej povezavi

 

Pričakovanja zdravniških organizacij za izboljšanje zdravstvenega sistema

CILJ: vzpostavitev sistema, ki bo lahko vsakemu prebivalcu Slovenije po načelu solidarnosti zagotovil pravočasne, dostopne, varne in kakovostne zdravstvene storitve, ki jih potrebuje. Odločevalce pozivamo, da postavijo pacienta v središče zdravstvenega sistema in stalno krepijo javno zdravstvo ter pravilno razumejo in razlagajo definicijo javnega zdravstva. To pomeni prevladujoče javno financiranje ter regulacijo izvajalcev javne zdravstvene službe – tako državnih/občinskih kot zasebnih. Ohranitev delujočega zdravstva zahteva ustrezno politično podporo, zato v Koordinaciji zdravniških organizacij predlagamo rešitve:

1. Pacient lahko v Sloveniji dobi katerokoli zdravstveno storitev, če je le-ta strokovno indicirana, od zdravnika z licenco, ki je bila izdana v Republiki Sloveniji. Vsi izvajalci z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko izvajajo storitve, ki so kot pravica financirane iz javnih sredstev. Ukine se obstoječi sistem koncesij in plačevanja po programih.

2. Pripravo in izvedba Nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu.[1] V Sloveniji manjka več kot tisoč zdravnikov, da bi dosegli njihovo povprečno število na 1000 prebivalcev v Evropski uniji. Vzpostavljena mreža izvajalcev zdravstvene dejavnosti mora biti osnova za načrtovanje kadrovskih potreb glede na geografske značilnosti in starostno strukturo prebivalstva.

3. Vzporedno naj se uravnoteženo razvijajo in medsebojno spoštujejo vse tri ravni zdravstva, ki lahko v skupnem prepletanju nudijo najboljšo storitev, ki je usmerjena na bolnika. Predlagamo ukinitev stopenj nujnosti na napotnici; ali gre za urgenco, ki potrebuje takojšen ukrep, ali pa za strokovno triažo, kdaj je potrebno opraviti specialistični pregled. Zdravstvena politika mora zagotoviti vsakomur dostop do izbranega osebnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa.

4. Zdravnik lahko izbira, ali dela kot javni uslužbenec ali zasebnik - samostojni zdravnik. V javnem sektorju se zaposleni v zdravstvu izločijo iz enotnega sistema. Potreben je sprejem sistemskega zakona o plačah v zdravstvu ter posodabljanje standardov in normativov, ki dajo zdravniku dovolj časa za strokovno in pacientu prijazno obravnavo. To je osnova za ohranjanje zaposlenih, tudi vrhunskih strokovnjakov, znotraj javnega sistema.

5. Sprememba upravljanja in preoblikovanja javnih zdravstvenih zavodov mora poslovodstvom omogočiti fleksibilno organizacijo delovnih procesov in nagrajevanje. Strokovno organizacijska hierarhija se mora povrniti in prepreči paralelno vodenje. Poslovodstvo prevzame odgovornost za poslovanje, nad njim bdi  nadzorni organ. Ukine se dvotirno strokovno vodenje. Vodja zdravstvene nege je podrejen strokovnemu direktorju.

6. ZZZS se preoblikuje v državno zdravstveno blagajno/zavarovalnico. Preoblikovanje naj pripelje do evropsko primerljivega odnosa med ZZZS in pacientom/zavarovancem kot plačnikom zdravstvenih prispevkov. Cilj je ohranitev solidarnega, finančno vzdržnega in stabilnega sistema zdravstvenega zavarovanja.

7. Prenova informatizacije naj vodi v administrativno razbremenitev in večjo dostopnost. Ureditev in vzpostavitev enotnega informacijskega sistema slovenskega zdravstva lahko poceni in izboljša delovanje slovenskega zdravstva. Podatki morajo biti dostopni  za informiranje bolnikov, optimizacijo obravnav in obvladovanje zdravstvenega sistema.


[1]Predvideno za leto 2021 v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO102