STATUS DRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV

Po podatkih UKC Maribor je delež pacientov starih 70 ali več let v številu vseh obravnav 30% v specialistični obravnavi in 34% v hospitalni dejavnosti. Hkrati se pojavljajo zaradi upokojevanja in odhodov v tujino vse večje težave pri zagotavljanju ustreznega strokovnega osebja.

Zaradi demografskih sprememb in napredka medicinske znanosti in tehnologije se potrebe po zdravstvenih storitvah hitro povečujejo. Po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj naj bi po različnih ocenah od 25 % do 75 % rasti izdatkov pojasnjevali s tehnološkim napredkom.

To je vsakdan družinskega zdravnika Jaka Strela. Celoten prispevek Inšpektor je bil v oddaji objavljen 29. 4. 2023 - POVEZAVA NA ČLANEK

Po več kot desetih letih opozarjanj na kritično podhranjenost osnovnega zdravstva v Sloveniji je naravnost neverjetno, s kakšnimi dvomi se soočamo pri predstavljanju razmer. Čeprav smo prav vse izzive, katerim priča smo, napovedali in potrjujejo naša opozorila. PREBERI ČLANEK >>>

Članek je bil prvotno objavljen v časniku Večer v soboto, 6. 2. 2022

V Zdravniški zbornici Slovenije se pridružujemo čestitkam za podeljeni občinski priznanji občine Dol pri Ljubljani ter hkrati pozdravljamo občinsko spoštovanje do obremenitve zdravnic in medicinskih sester v času epidemije.

Zaradi vplivov staranja prebivalstva in zato večjih potreb zavarovanih oseb število obiskov zavarovanih oseb pri izbranih osebnih zdravnikih že vrsto let raste. 
Podatki ZZZS kažejo, da se je povečalo skupno število obiskov v ambulantah na primarni ravni od 10.738.228 v letu 2013 na 14.942.905 v letu 2022 in je bilo najvišje v letu 2022. V letu 2022 se je število obiskov povečalo za 9,24 % v primerjavi z letom poprej. V letu 2022 je razvidno povečanje števila obiskov v vseh starostnih skupinah.
Vir: Letno poročilo ZZZS za 2022, str. 41

Niti eno leto za spec. iz družinske medicine ni bilo več prijav, kot je bilo razpisanih mest oz. vsako leto je po koncu razpisa, ki je ostajal odprt več mesecev, ostalo nezasedenih od nekaj do nekaj deset mest.

Od leta 2017, ko je razpisovanje prevzelo Ministrstvo za zdravje, so se še dodatno povečala vpisna mesta, pa tudi vpisna mesta na številne druge specializacije. Rezultat je bil še manj vpisanih specializacij iz družinske medicine kot v obdobjih, ko je razpis v celoti pripravljala Zdravniška zbornica Slovenije.

Tabela: Število razpisanih mest specializacij v obdobju 2011 - 2022

*stanje 25. april 2023, odprt je nov razpis - zadnji podatki na tej povezavi

Niti eno leto za spec. iz družinske medicine ni bilo več prijav, kot je bilo razpisanih mest oz. vsako leto je po koncu razpisa, ki je ostajal odprt več mesecev, ostalo nezasedenih od nekaj do nekaj deset mest.

Od leta 2017, ko je razpisovanje prevzelo Ministrstvo za zdravje, so se še dodatno povečala vpisna mesta, pa tudi vpisna mesta na številne druge specializacije. Rezultat je bil še manj vpisanih specializacij iz družinske medicine kot v obdobjih, ko je razpis v celoti pripravljala Zdravniška zbornica Slovenije.

Tabela: Število razpisanih mest specializacij v obdobju 2011 - 2022

*stanje 25. april 2023, odprt je nov razpis - zadnji podatki na tej povezavi

CILJ: vzpostavitev sistema, ki bo lahko vsakemu prebivalcu Slovenije po načelu solidarnosti zagotovil pravočasne, dostopne, varne in kakovostne zdravstvene storitve, ki jih potrebuje. Odločevalce pozivamo, da postavijo pacienta v središče zdravstvenega sistema in stalno krepijo javno zdravstvo ter pravilno razumejo in razlagajo definicijo javnega zdravstva. To pomeni prevladujoče javno financiranje ter regulacijo izvajalcev javne zdravstvene službe – tako državnih/občinskih kot zasebnih. Ohranitev delujočega zdravstva zahteva ustrezno politično podporo, zato v Koordinaciji zdravniških organizacij predlagamo rešitve:

1. Pacient lahko v Sloveniji dobi katerokoli zdravstveno storitev, če je le-ta strokovno indicirana, od zdravnika z licenco, ki je bila izdana v Republiki Sloveniji. Vsi izvajalci z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko izvajajo storitve, ki so kot pravica financirane iz javnih sredstev. Ukine se obstoječi sistem koncesij in plačevanja po programih.

2. Pripravo in izvedba Nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu.[1] V Sloveniji manjka več kot tisoč zdravnikov, da bi dosegli njihovo povprečno število na 1000 prebivalcev v Evropski uniji. Vzpostavljena mreža izvajalcev zdravstvene dejavnosti mora biti osnova za načrtovanje kadrovskih potreb glede na geografske značilnosti in starostno strukturo prebivalstva.

3. Vzporedno naj se uravnoteženo razvijajo in medsebojno spoštujejo vse tri ravni zdravstva, ki lahko v skupnem prepletanju nudijo najboljšo storitev, ki je usmerjena na bolnika. Predlagamo ukinitev stopenj nujnosti na napotnici; ali gre za urgenco, ki potrebuje takojšen ukrep, ali pa za strokovno triažo, kdaj je potrebno opraviti specialistični pregled. Zdravstvena politika mora zagotoviti vsakomur dostop do izbranega osebnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa.

4. Zdravnik lahko izbira, ali dela kot javni uslužbenec ali zasebnik - samostojni zdravnik. V javnem sektorju se zaposleni v zdravstvu izločijo iz enotnega sistema. Potreben je sprejem sistemskega zakona o plačah v zdravstvu ter posodabljanje standardov in normativov, ki dajo zdravniku dovolj časa za strokovno in pacientu prijazno obravnavo. To je osnova za ohranjanje zaposlenih, tudi vrhunskih strokovnjakov, znotraj javnega sistema.

5. Sprememba upravljanja in preoblikovanja javnih zdravstvenih zavodov mora poslovodstvom omogočiti fleksibilno organizacijo delovnih procesov in nagrajevanje. Strokovno organizacijska hierarhija se mora povrniti in prepreči paralelno vodenje. Poslovodstvo prevzame odgovornost za poslovanje, nad njim bdi  nadzorni organ. Ukine se dvotirno strokovno vodenje. Vodja zdravstvene nege je podrejen strokovnemu direktorju.

6. ZZZS se preoblikuje v državno zdravstveno blagajno/zavarovalnico. Preoblikovanje naj pripelje do evropsko primerljivega odnosa med ZZZS in pacientom/zavarovancem kot plačnikom zdravstvenih prispevkov. Cilj je ohranitev solidarnega, finančno vzdržnega in stabilnega sistema zdravstvenega zavarovanja.

7. Prenova informatizacije naj vodi v administrativno razbremenitev in večjo dostopnost. Ureditev in vzpostavitev enotnega informacijskega sistema slovenskega zdravstva lahko poceni in izboljša delovanje slovenskega zdravstva. Podatki morajo biti dostopni  za informiranje bolnikov, optimizacijo obravnav in obvladovanje zdravstvenega sistema.