Zdravniška zbornica – kot nepovabljeni in nadležen gost v pripravi in izvajanju ukrepov ob epidemiji
Dolgo sem premišljevala, kako naj naslovim uvodnik, da bo zvenel zanimivo in prepričljivo. »Nepovabljeni gost«? Gotovo se je vsakdo kdaj počutil tako, ko je hotel biti zraven nekje, kjer ga drugi niso marali, na kakšnem rojstnem dnevu, zabavi, pri načrtovanju raziskave, projektu …, zato se zlahka poistovetimo s tem občutkom. Nepovabljenega gosta se pusti nekje ob strani, se ga ne vključuje v dogajanje, se ne odgovarja na njegova vprašanja in pobude. Čeprav vsi vedo, da je tam …
Približno tako smo se počutili v zdravniški zbornici vse od sredine februarja letos. Trudili smo se biti čim bolj prijazni, koristni, nepogrešljivi – a vse zaman, enostavno nas niso želeli zraven. Dvakrat smo bili povabljeni na sejo koordinacijske skupine, ki je kmalu zatem ni bilo več. Več gostoljubnosti so doživeli zobozdravniki, kar bo opisano v nadaljevanju.
Zakon o zdravniški službi v 5. točki 71. člena pravi, da zdravniška zbornica sodeluje pri pripravi zakonov, planskih dokumentov, kadrovskih načrtov in drugih predpisov s področja zdravstva; zato smo se v zvezi z novim koronavirusom aktivirali in začeli pošiljati predloge in vprašanja. Najprej smo jih naslavljali na krizni štab, kasneje na ministrstvo za zdravje in potem na vodjo strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19. Žal odgovorov z ministrstva za zdravje večinoma nismo dočakali, tudi naši predlogi so se izgubili nekje v pripravi odgovorov. Zato smo se usmerili predvsem na to, kar lahko naredimo sami za svoje člane.
Z reorganizacijo delovanja strokovnih služb in z izjemno aktivnostjo službe za stike z javnostmi smo članom ves čas epidemije zagotavljali:
- Informiranje o aktualnih razmerah in posredovanje pravnih aktov in dokumentov, ki smo jih prejeli od državnih organov in institucij – COVID-19: Dnevne informacije.
- Dostop do strokovne literature skozi novo učno platformo ZZS – Moodle, ki smo jo začeli z lekcijo COVID-19, a jo bomo aktivno uporabljali še naprej za izobraževanje in pridobivanje licenčnih točk.
- Dve obširni pravno-finančni analizi dveh paketov »koronazakonodaje« – da bi članstvu pojasnili, kaj jim ti zakoni prinašajo, kako se vključiti in zagotoviti ugodnosti.
- Ažurno pojasnjevanje sprejetih odlokov in uredb ter pravno svetovanje članom – tega je bilo v tem obdobju nekajkrat več kot v običajnem času.
- Proaktivno delovanje za ponovno vzpostavitev nadaljevanja specialističnih izpitov,specializacij, strokovnih izpitov in sekundariata ter pripravništva za zobozdravnike.
- Reorganizacijo izobraževanj, ki zdaj potekajo po videopovezavah in ki jih člani dobro sprejemajo.
- Sprotno odgovarjanje na vprašanja članov, zbiranje njihovih predlogov in pričevanj. Zaživel je e-naslov koronavirus@zdravniskazbornica.si, kamor smo prejeli na stotine vprašanj. Vzpostavili smo povezavo z odgovornimi za razdeljevanje osebne varovalne opreme, a bili pri tem le delno uspešni.
Veliko podatkov smo pridobili tudi z anonimno spletno anketo, katere rezultati so bili objavljeni tudi v obliki članka v majski številki Isis. Še enkrat hvala vsem, ki ste sodelovali!
Podrobno poročilo o vseh opravljenih nalogah v času epidemije še pripravljamo in ga bomo objavili. Vse naše strokovne službe so delovale ves čas krize, v precejšnji meri tudi z delom od doma. Zato se moramo zahvaliti tudi njim, saj so, posebno pravna služba, oddelek za stike z javnostmi in oddelek za informatiko, delali vse dni v tednu. V prihodnjih tednih bosta najbolj obremenjena oddelka za specializacije ter za pripravništvo in register.
V tem času se je pokazala tudi enotnost zobozdravnikov. Sami se niso več delili in začeli so skupaj iskati rešitve, kako drug drugemu pomagati v nastali situaciji. Ugotovili so, da lahko v zobozdravstvenem sistemu tudi v času najhujše krize delajo strokovno, kakovostno in varno. Da se lahko pacientu posvetijo in opravijo korektno storitev. Kako jim je to uspelo?
»Bili smo povezani kot nikoli poprej. Ta povezanost in zavzetost, varovati pacienta in svoje zdravje na branikih stroke, nam je dala novo izkušnjo. Izkušnjo, ki nam bo krvavo koristila v prihodnosti. Ugotovili smo, da obstaja tudi drugačno zobozdravstvo in ne le tisto, ki nam je bilo vsiljeno pred epidemijo. Te občutke prenašamo v pripravo strokovnih smernic za delo po odprtju zobozdravstvenih ordinacij. Želimo jih prenesti tudi v nek nov zobozdravstveni sistem, ki bo enakopraven, transparenten in predvsem dostopen. Verjamemo, da se to da narediti,« je izhajalo iz njihovih srečanj po videopovezavah.
Razmere so bile negotove, saj se Slovenija ni mogla izogniti epidemiji. Nihče od deležnikov v zdravstvenem sistemu ni poznal razmer v zobozdravstvu in pogojev, v katerih delajo zobozdravniki. Predstavnikom zobozdravstva je kmalu postalo jasno, da bodo prepuščeni predvsem samim sebi, svojemu znanju in iznajdljivosti in da je najbolje, da se takoj lotijo urejanja pogojev za delo v takšnih razmerah. Proaktivni del Odbora za zobozdravstvo je sklenil storiti vse za zaščito pacientov in zobozdravnikov pred širjenjem virusa. Spremenili so vlogo iz nepovabljenega v nadležnega gosta. S stalnim opozarjanjem na vseh ravneh jim je uspelo zagnati kolesje odločevalcev in postaviti mrežo nujnih zobozdravstvenih vstopnih točk, kjer so nudili nujne zobozdravstvene storitve v varnem in kontroliranem okolju.
V dneh pred epidemijo in z razglasitvijo je postalo jasno, da država brez zdravnikov in zobozdravnikov ne bo mogla delovati. Prvič so utrip države določali strokovnjaki medicinske stroke s posameznimi krči političnega vplivanja, glajenja in umirjanja množic, da ni tako hudo. No, ko je vajeti komuniciranja prevzel gospod Kacin, nam je bilo vsem jasno, kje smo. Zanimivo je bilo opazovati odločevalce in njihovo občutenje nemoči. Občutili so obup, ki ga vsak dan čutimo zdravniki in zobozdravniki, ko zaradi čakalnih dob ugotovimo, da je pacient prepozno prišel na vrsto za poseg. Še bolj so lahko občutili stisko, ki jo naši kolegi čutijo vsak dan, ko ni dovolj postelj, da bi vse paciente oskrbeli v skladu z doktrino. Spoštovani politiki, tako se mi počutimo vsak dan, ko gledamo v oči pacientom, ki izžarevajo strah, upanje in dvom, ali jim bo zdravstveni sistem res nudil vse, kar potrebujejo v tistem trenutku.
Spoznali smo, da se očitno da delati drugače, delati v dobro pacienta in za pacienta. Kako uspeti v tem? Preprosto: zakone, ki uravnavajo naš zdravstveni sistem, moramo pisati zdravniki in zobozdravniki, ki poznamo stroko in njene omejitve, tudi finančne. Mi, ki zdravstveni sistem živimo vsak dan in se srečujemo z ljudmi, ki bi jim radi pomagali, pa jim zaradi različnih pravil in zakonov ne moremo.
Upravičeno smo ponosni na vse člane, še posebej na mlade zdravnike, ki so pokazali svojo pripadnost našemu poklicu, sposobnost za medsebojno obveščanje in sodelovanje, ponosni smo na številne kolegice in kolege, tudi zasebnike, ki so se prostovoljno vključili v dejavnosti javnega zdravstva, ko so morali svoje ambulante zapreti. To je treba napisati, saj ob splošni hvali javnemu zdravstvu za prizadevne zasebnike le redkokdo najde pohvalno besedo. A bili so zraven in čas je, da jim to priznamo vsaj mi, člani zdravniške zbornice.
Prišel je čas, ko se vsi sprašujemo, kaj se je in kaj se bo moralo spremeniti v našem zdravstvenem sistemu. Vedno bolj jasno je, da bo treba vanj vključiti tudi zasebnike, da bomo lahko zagotovili strokovno pomoč za čim več pacientov, ki zdaj že mnogo predolgo čakajo. Z normalizacijo razmer se vračajo tudi »normalne« čakalne vrste. Treba bo spremeniti zakonodajo, ki je zdaj postala neuporabna, še posebej za upravljanje s čakalnimi seznami.
Zdravstveni sistemi lahko delujejo le, če v njih deluje zdravstvena delovna sila, ki je ključna tudi za opredelitev kakovostnih storitev v zdravstvu. Zdravstvena delovna sila je ključni deležnik v reformi zdravstvenega in zobozdravstvenega sistema in je glasnik pacientovega zdravja in pravic. To bodo morali spoznati tudi odločevalci na vseh ravneh. Pričakovali bi, da bi v duhu »kruha in iger« poleg bonov za turizem in morda kulturo delili tudi bone za zdravstvo – na primer v obliki prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim bi vsem pacientom omogočili lažji dostop do zdravniških in zobozdravniških storitev.
Spremenilo pa se bo tudi delovanje naše zbornice, ki je odlično opravila prisilen preskok na delovanje v virtualnem svetu: v naših aktih bo treba opredeliti pravila sestankov na daljavo, še bolj razviti e-izobraževanja, sodobne tehnologije pa nam bodo v pomoč tudi pri poslovanju s člani. Mogoče bi izvedli tudi e-volitve, a za to je treba najprej spremeniti statut.
Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Predsednica
Krunoslav Pavlović
Podpredsednik
Revija Isis, 2020 (6)
