Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Zdravniški poklic je preživel tehnološke in politične spremembe, a se v svojem bistvu ni spremenil

04.04.2024 08:00

Dolga leta se sprašujem, ali res ves čas živimo v izrednih razmerah ali tako stanje doživljamo samo jaz in moji kolegi. Zdravstvo dobro poznamo, naravnani smo, da pomagamo. Zato smo predlagali vrsto izboljšav, kar bi ljudem omogočilo dostopnost do naših storitev na kar najprimernejši način. Neskončno razpravljamo, pišemo, pripravljamo rešitve in jih vedno znova ponavljamo. Predlogi so konkretni, premišljeni v dolgih letih. Imamo znanje in voljo, da jih pomagamo uresničiti. Koraki pa so obupno prepočasni in občutek krize se še stopnjuje. Slaba statistika čakalnih dob in neopredeljenih bolnikov dobiva grozečo podobo z bolniki na hodnikih ter begom zdravstvenih delavcev v tujino in na lažja delovna mesta v zdravstvu in drugod.

Zdravniki smo del družbe, ki ji nudimo storitve na področju zdravstva. Navadno so intelektualno in tudi fizično zapletene, zato zahtevajo obilo priprave, izobraževanja in usposabljanja. Ker posegajo v bistvo sočloveka in njegovo življenje, morajo biti tudi etične. Poudarjanje etike je zato v zdravniškem poklicu nujno. V naši družbi pa se včasih zdi, da gre za lastnost, ki jo pričakujemo samo od zdravnikov. Moralne in etične vrednote so nujne povsod. Podjetja, ki stavijo na prevare, se v urejenem gospodarstvu ne obdržijo dolgo. Ne želimo, da naše otroke učijo in vzgajajo učitelji, ki nimajo etike in morale. Znanstveniki ne smejo prepisovati ali potvarjati svojih raziskav. Najvišje in najširše moralne in etične norme pa vsi državljani pričakujemo od ljudi, ki so svoje življenje in delo posvetili vodenju, organiziranju družbe. Odločevalcem.

Neskončna zdravniška stavka, po svojem načinu sicer skoraj nevidna v primerjavi z zdravniškimi stavkami v razvitih demokracijah, je prizadela bolnike in zdravnike. Dlje kot stavka traja, bolj se kaže njen širši pomen. Nehote se vsiljujejo zgodovinske primerjave, nekakšen déjà vécu za tiste z že nekaj zgodovinskega spomina. Predvsem je videti kot odraz propadanja srednjega razreda – razreda ljudi, ki živimo neposredno od svojega zahtevnega fizičnega, predvsem pa intelektualnega dela. Ne preveč na očeh medijev in brez manipulacije z besedami, kot sta etika in morala, sočasno potekajo stavke tožilcev, sodnikov, dispečerjev, zelo podobnih delov družbe, ki prav tako živijo od zelo zahtevnega lastnega dela. Propadanje srednjega razreda je videti skozi njegovo vedno večjo revščino, pa tudi skozi sicer bolj ali manj manipulirano javno mnenje, zrelativiziranje izobrazbe, znanosti ter tehnološkega, gospodarskega in družbenega napredka, katerega gonilo je bil skozi stoletja ravno srednji razred.

Ob razmišljanjih o trenutnem stanju se na koncu izkristalizira vprašanje, kakšna je v tem svetu moja vloga in kakšna je vloga mojega poklica. Zdravniški poklic je obstajal, odkar obstajajo zapisi o obstoju človeške družbe. Preživel je številne spremembe tehnologije in političnih okvirjev, a se v svojem bistvu ni spremenil. Ali bodo naše storitve del takega ali drugačnega zavarovanja in ali bomo zaposleni kot javni uslužbenci, zasebniki ali v svobodnem poklicu, je pomembno za bolnike. Zdravstvo bo ob različnih fleksibilnih možnostih dela dostopnejše, v primeru prepovedi in prisile pa zagotovo manj dostopno. Zdravniki bomo svoj poklic opravljali še naprej tam, kjer ga bomo lahko in kjer bomo imeli za to pogoje in bomo zaželeni. Samoregulacija poklica, ki so jo vzpostavili z Zdravniško zbornico, nam mora biti pri tem v pomoč in oporo. Ker si delovanje zbornice v veliki meri določamo sami, je pomembno sodelovanje prav vsakega zdravnika. Kmalu nas čakajo volitve, prvič sodobne, elektronske – lepo vabljeni, da se jih udeležite.

Modrost življenja je, da človek svoje napore vlaga v to, kar obrodi sadove, in ne izgublja energije tam, kjer ne more pričakovati uspeha. Zdravniki se bomo še naprej usposabljali, učili, raziskovali, razvijali in predvsem z veliko energije, znanja in sočutja skrbeli za svoje bolnike, za vsakega posebej, to je naša dolžnost, naš Poklic z veliko začetnico. To je vse, kar je res vredno in šteje za vse dobro misleče ljudi in za vedno.

Avtorica: Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec., predsednica

Zapis v aprilski številki revije Isis >>>