Oddelek za pravne zadeve je pripravil pregled ključnih obveznosti, ki jih imajo izvajalci zdravstvene dejavnosti po Zakonu o medicinskih pripomočkih (ZMedPri-1) in Uredbi (EU) 2017/745 o medicinskih pripomočkih (Uredba MDR).

Spletna stran s ključnimi informacijami je dostopna na tej povezavi.

V petek, 30. 1. 2026, smo v Kranju organizirali regijsko srečanje gorenjskih zobozdravnikov, kjer smo prisluhnili različnim predavateljem iz parodontalne, ortodontske, endodontske, pedontološke in oralno-kirurške stroke. Uvodni nagovor je pripravila predsednica OZB in podpredsednica ZZS Barbara Škrlj, dr. dent. med.

Poleg pridobivanja strokovnega znanja je bil naš cilj tudi povezovanje regijskih zobozdravnikov primarne ravni s specialisti, izmenjava izkušenj med kolegi ter pridobitev praktičnih smernic glede napotitev in obravnave pacientov. V praksi se namreč srečujemo z različnimi napotki in pričakovanji tako zobozdravnikov kot pacientov. Za dobro sodelovanje med zobozdravniki na primarni in sekundarni ravni so takšna srečanja izjemno dragocena, saj omogočajo odprt strokovni dialog, boljše usklajevanje in skupno oblikovanje kakovostnih rešitev v dobro pacientov. 

V petek, 16. 1. 2026, smo se zobozdravniki zbrali v prostorih Zdravniške zbornice v Mariboru. Kljub neugodnim vremenskim razmeram nas je pričakalo prijetno vzdušje. Po uvodnem nagovoru člana OZB Krunoslava Pavlovića so sledila predavanja na skrbno izbrane teme, ki so jih pripravili člani iz regije. Strnjeno strokovno razpravo so dopoldne večkrat prekinili odmori za kavo, ki smo jih izkoristili za prijetne izmenjave mnenj in izkušenj. Kosilo je druženje preusmerilo v popoldanski čas, ki je hitro pripeljal tudi do zaključka srečanja.

V soboto je sledila delavnica šivanja. Zbrane je uvodoma nagovorila predsednica OZB Barbara Škrlj, ki se je delavnice tudi udeležila.

Preživeli smo dva prijetna dneva in glede na pozitivne odzive udeležencev bomo tovrstna regijska srečanja nadaljevali tudi v prihodnje.

Krunoslav Pavlović, dr. dent.med.,
nekdanji predsednik odbora za zobozdravstvo pri ZZS

Nova pravila in modeli obračunavanja ZZZS za protetiko so v zobozdravstvu povzročili razkorak med obljubami zavarovancem in strokovnimi možnostmi izvajalcev. Prav zato je na Zbornici potekal strokovni seminar, ki je v sredo in četrtek, 3. in 4. decembra 2025, združil številne zobozdravnike z namenom poglobljene razprave o aktualnih izzivih na področju fiksne protetike.

Udeleženci smo temo obravnavali celostno, od priprave, izdelave in vzdrževanja fiksno-protetičnih konstrukcij, do praktičnih vprašanj izbire materialov, cementiranja in uporabe sodobnih tehnologij. Poseben poudarek je bil namenjen tudi pravilni klinični izvedbi in usklajevanju strokovnih standardov z novimi pravili financiranja.

Dan pred seminarjem, 3. decembra, so potekale praktične delavnice, namenjene izpopolnjevanju znanja in veščin. Med drugim so se udeleženci seznanili s postopki podaljšanja klinične krone, protetične nadgradnje endodontsko zdravljenega zoba, instrumentalne analize v artikulatorju ter uporabo skeniranja in 3D-tiskanja v sodobni protetični praksi.

V strokovnem delu seminarja sta Barbara Škrlj, dr. dent. med. in Sergej Olujić, dr. dent. med., predstavila aktualno dogajanje na področju zobozdravstva. K razpravi sta se pridružila tudi izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ter odvetnik DENS-a Matija Urankar, ki sta prispevala poglobljen pogled na ekonomske in pravne vidike sprememb.

Dogodek je ponudil priložnost za izmenjavo strokovnih izkušenj, odprto razpravo in iskanje skupnih rešitev, ki bodo prispevale k bolj uravnoteženemu sistemu med pričakovanji zavarovancev ter strokovnimi zmožnostmi zobozdravnikov.

Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva (SZD) ima v letu 2025 dva jubileja, ki sta pomemben mejnik v razvoju slovenske zobozdravstvene stroke: petdeset let neprekinjenih strokovnih srečanj v Portorožu in štirideset let tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani. Oba jubileja sta plod predanega strokovnega dela, dolgoletne vizije in izjemne organizacijske moči članic in članov sekcije, ki že desetletja pomembno sooblikujejo kakovost slovenskega zobozdravstva. Povezava do utemeljitve nagrade >>>

V domovih za starejše občane (DSO) se vsak dan odvija veliko zgodb. Večina jih ostane neizrečenih.
Nekatere so zelo preproste. Človek ne more več sam skrbeti za svojo ustno higieno. Drug človek mu pri tem pomaga – kolikor čas, razmere in sodelovanje dopuščajo. Vmes so bolečina, nelagodje, včasih zavračanje pomoči, pogosto tudi tišina.
O ustnem zdravju v teh okoljih ne govorimo pogosto. Ne zato, ker ne bi bilo pomembno, ampak ker je nekako vedno nekoliko na robu – med nujnim in odloženim, med znanim in spregledanim.
V zadnjih letih smo na Zdravniški zbornici temu področju namenili več pozornosti. Delavnice v DSO-jih, pogovori, izkušnje iz prakse – vse to je prineslo jasen uvid: ljudje, ki vsak dan skrbijo za starostnike, vedo, kaj je prav. Vedo, da ustno zdravje vpliva na splošno zdravje, na prehranjevanje, na počutje. A vedeti ni vedno dovolj!
Ko zmanjka časa, ko zmanjka kadra, ko sodelovanje ni več samoumevno, postane tudi osnovna ustna higiena zahtevno opravilo. Ne zaradi pomanjkanja volje, temveč zaradi realnosti dela. Realnosti, v kateri je treba vsak dan znova izbirati med nalogami, ki so VSE pomembne.
Podobno je z zobozdravstveno oskrbo. Ta pogosto pride šele takrat, ko težava postane prevelika, da bi jo lahko spregledali. Ko bolečina postane glasnejša od sistema. Pot do zobozdravnika pa ni vedno preprosta – zahteva organizacijo, spremstvo, prevoz, pripravo.
Včasih več korakov, kot bi si jih želeli za nekaj, kar bi moralo biti osnovno, preprosto.
In tako se znajdemo v nenavadni situaciji: vsi vemo, kaj je potrebno, a sistem še vedno deluje, kot da tega ne ve.
Pri ustnem zdravju starostnikov ne gre za estetiko. Gre za nekaj bistveno bolj osnovnega. Za sposobnost jesti brez bolečine. Za odsotnost okužb. Za dostojanstvo vsakdana. Ustno zdravje ni ločen del telesa – je del celote, ki jo pri starostnikih prepogosto obravnavamo razdrobljeno.
Morda je zato prav zdaj pravi trenutek za razmislek. V času, ko se na novo postavljajo temelji paliativne oskrbe, se postavlja tudi vprašanje, kaj pomeni celostna obravnava. Če vanjo ne vključimo ustnega zdravja, potem nekaj bistvenega izpustimo. Ne kot podrobnost, ampak kot del izkušnje bolnika.
Rešitve niso skrite. So znane, preverjene, izvedljive. A zahtevajo nekaj več kot zgolj soglasje, zahtevajo odločitev. In tukaj pridemo do točke, kjer se zgodba ne more več končati pri razumevanju.
Podatkov imamo dovolj tudi s pomočjo ankete Izkušnje imamo. Vemo, da sistem trenutno deluje predvsem takrat, ko pride do bolečine – ne pa takrat, ko bi lahko težave preprečili. Vemo tudi, da negovalno osebje dela v razmerah, kjer časa in kadra pogosto ni dovolj za tisto, kar vsi prepoznamo kot pomembno.
Zato vprašanje danes ni več, ali je ustno zdravje starostnikov pomembno.
Vprašanje je, ali si lahko še naprej privoščimo, da ga obravnavamo kot nekaj postranskega – ali pa bomo končno sprejeli, da ima tudi odsotnost ukrepanja svojo ceno. Ne samo v evrih, ampak v bolečini, zapletih in dostojanstvu ljudi, ki so od sistema najbolj odvisni.

Matej Praprotnik, dr. dent. med.,
vodja projekta Ustno zdravje

Trenutno smo v obdobju intenzivne (pred)volilne kampanje, preko medijev in vseh mogočih platform nas nagovarjajo kandidati za volitve, ki vsi po vrsti navajajo, da bo zdravstvo (ostalo) prva prioriteta njihovega bodočega političnega delovanja. Po vseh anketah javnega mnenja je zdravstvo največji problem in prioriteta v državi. Glede na to, kar se že dolgo dogaja pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev (ne glede na
pravno obliko), bi bilo prav, če bi bilo res tako.
Volilni programi za prednostni pristop k zdravljenju zdravstva so dodelani, rešitve in ukrepi pripravljeni na start, vprašanje pa je, ali so predlogi za rešitve težav pravi, ali bodo predlagani pristopi k zdravljenju pokazali učinke v pravi smeri. V predvolilnih soočenjih poslušamo predstavitve množice podatkov in dejstev, a nismo prepričani, ali jim lahko kar slepo verjamemo, saj nas predstavniki seznanjajo z dejstvi, ki si tudi nasprotujejo.
Zdravstvo je v krizi zaupanja, kadrov in časa na eni strani, na drugi s(m)o nemočni pacienti in izvajalci. Velike sisteme se vodi na podlagi podatkov, ampak podatki ne zdravijo sami po sebi. Kdo ima dobre, prave podatke, kateri prikaz je najbolj pravilen, katera interpretacija bo najbolj prepričala in katera smer bo prava, da se bo voz začel obračati v pravo smer? In katera smer bo prava, da bo zdravstvo ostalo dostopno za vse?
Ali bo eksperiment uspel, zdravnik ostal, pacient ozdravel? To slednje je cilj, a pomembna je tudi pot do njega.
Spremembe nedavno sprejete zakonodaje prinašajo posledice in napovedi stroke se uresničujejo. Vse posledice niso dobre, ne za paciente in ne za izvajalce.
Mediji poročajo o odhodih in odpovedih sodelovanja (zobo)zdravnikov in drugih zdravstvenih poklicev, ki se zaposlujejo celo v povsem drugih dejavnostih.
Mediji poročajo o čakalnih vrstah, ki se daljšajo in daljšajo. Po najnovejših razlagah je tako zaradi različnih metodologij za zajem podatkov, prikazovanje in interpretacije.
Mediji poročajo o nedopustnih čakalnih dobah za prve preglede, diagnostične postopke in zdravljenje v številnih zdravstvenih dejavnostih.
Mediji poročajo o praznih oddelkih zaradi pomanjkanja zdravnikov in negovalnega osebja.
Mediji poročajo o delu in nedelu zdravnikov, o visokih zaslužkih zdravniške skupine (posledica dela ali nedela?), poimenovane z določeno živalsko prispodobo.
Mediji poročajo o odhodih pacientov na zdravljenje v tujino in malo manj o tem, da z njimi v tujino odteka tudi doma vplačan denar za zdravljenje.
Mediji oglašujejo tuje izvajalce, ki jim za objave plačajo in pogosto uporabljajo tudi zavajajoče oglaševanje.
Mediji poročajo o prošnjah za nove dodatne izvajalce, o pobudah za nove dodatne programe, o predlaganih ukrepih strok za skrajševanje čakalnih vrst. 
Mediji poročajo …
Zakaj tega ne slišijo na tistih mestih, ki delajo za to, da naj se težave v zdravstvu rešujejo?
Med volilnimi kandidati je kar nekaj zdravnikov, nekdanji minister za zdravje, nekdanji državni sekretar na ministrstvu in naš kolega zobozdravnik, za njimi številni svetovalci in odločevalci s pripravljenimi rešitvami.
Upajmo, da imajo prave in dobre podatke in da se vsaj oni med seboj slišijo.
Upajmo, da bodo tudi po volitvah in obdobju ust, polnih zdravja, znali in hoteli sodelovati v dobro nas vseh, pacientov in izvajalcev, ki se trudimo zanje.

Srečno (nam) vsem!

Asist. dr. Sanda Lah Kravanja
dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije

Z veliko žalostjo sporočamo, da nas je zapustila primarijka Majda Korpar, dr. dent. med., specialistka čeljustne in zobne ortopedije. Bila je ustanovna in častna članica Slovenskega ortodontskega društva (SOD) in njegova prva podpredsednica. Leta 2019 je prejela odličje častna članica Zdravniške zbornice Slovenije. 

Preberite zapis >>>

Do danes je že več kot 840 zobozdravnic in zobozdravnikov podpisalo pismo podpore maksilofacialnim kirurgom, ki so zaradi neurejenih razmer in posledic novele Zakona o zdravstveni dejavnosti zapustili UKC Ljubljana.
V pismu podpisniki opozarjajo na izjemno zahtevnost maksilofacialne kirurgije, njeno ključno vlogo pri zdravljenju najtežjih bolnikov ter na nevarnost, ki jo za bolnike pomeni razgradnja oddelka, ki v Sloveniji nosi glavno breme najzahtevnejših maksilofacialnih posegov. Zobozdravnice in zobozdravniki v pismu izražajo jasno strokovno podporo in solidarnost s kolegi ter pozivajo k takojšnjemu dialogu in odpravi razmer, ki so privedle do njihovega odhoda. Pismo podpore je do danes podpisala več kot tretjina vseh zobozdravnic in zobozdravnikov v Sloveniji, kar kaže na široko strokovno soglasje in resno zaskrbljenost zaradi trenutnega dogajanja v zdravstvu. 

Iz medijev:

Tretjina šestnajstletnikov uporablja elektronske cigarete, dvanajst odstotkov pa nikotinske vrečke (fuge), ki pomembno vplivajo na zdravje zob in ustne votline.

Po družbenih omrežjih je zakrožil posnetek, iz katerega je sklepati, da naj bi novi predsednik državnega zbora po izvolitvi kar v dvorani državnega zbora vzel iz žepa nikotinsko fugo, kar je že sprožilo razprave. A uporaba fug v Sloveniji ni nič novega, zavržene nikotinske vrečke se opazi tudi na ulicah in v koših šolskih prostorov, in čeprav se delež kadilcev manjša, se, ugotavljajo na NIJZ, povečuje odstotek uporabnikov elektronskih cigaret. Uporaba nikotinskih fug je največja pri mlajših starostnih skupinah. Delež mladostnikov je celo nekajkrat večji kot med odraslimi in se še povečuje.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so razkrili, da so v raziskavi med anketiranimi dijaki drugih letnikov slovenskih srednjih šol, ki so bili v povprečju stari 16 let, konec leta 2023 našteli 30 odstotkov uporabnikov elektronskih cigaret, od 12 do 14 odstotkov uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov ali nikotinskih vrečk, torej fug, ter osem odstotkov uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov.

Uporaba nikotinskih izdelkov je zlasti med mladostniki tvegana, uporabnike izpostavlja škodljivim snovem. Škodljivi učinki dolgoročne uporabe elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov in nikotinskih vrečk, torej fug bele barve, še niso v celoti znani, saj so ti izdelki na trgu prekratek čas. Med drugim povzročajo zasvojenost. Dostopne raziskave so pokazale, da njihova uporaba poveča tveganje za bolezni srca in ožilja, dihal, pa tudi rakava obolenja.

Posledice dolgoročne uporabe brezdimnih tobačnih izdelkov, med katere sodijo fuge rjave barve, so raziskane – povzročajo bolezni v ustni votlini, raka ustne votline in različnih organov prebavnega sistema, bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa 2. Preredko se govori tudi o tem, da odpadki tobačnih in nikotinskih izdelkov zastrupljajo naše okolje, so odpadki, ki sproščajo strupene snovi tudi v okolje, so opomnili na NIJZ.

Zakaj je uporaba nikotinskih izdelkov pri mladih tvegana
Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na miselne sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter povečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Uporaba elektronskih cigaret in brezdimnih tobačnih izdelkov med mladostniki poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret.

Velik vpliv zlasti na ustno zdravje
Kajenje opazno vpliva zlasti na ustno zdravje, povzroča hitrejši razvoj parodontalne bolezni ter je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj raka ustne votline, je poudaril zobozdravnik in član odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović.

Nikotin povzroči krčenje drobnih žil, ki so tudi v dlesnih. Slabo prekrvavljene dlesni imajo slabši imunski odziv na bakterije v ustih. Manjša količina kisika v dlesnih hkrati pomeni boljše pogoje za razvoj nevarnih bakterij za parodontalno bolezen, vse to pa prispeva k hitrejšemu napredovanju parodontalne bolezni. Treba je vedeti, da zaradi slabše prekrvavitve ob kajenju pogosto spregledamo začetne znake parodontalne bolezni – krvavitev. To je eden od prvih in znakov, ob katerem je treba ukrepati.

»Ko se pojavi napredovala parodontalna bolezen, so nujni kompleksnejši posegi. Tkiva, ki so se od zob umaknila zaradi vnetnih procesov, so izgubljena. S kompleksnimi regenerativnimi kirurškimi posegi jih je mogoče rekonstruirati, a le pod določenimi pogoji. Ponovno je eden izmed teh prenehanje kajenja, če hočemo doseči uspešno zdravljenje. Nikotin namreč med drugim zavira celjenje,« je poudaril sogovornik.

Tega, po kolikšnem času oziroma letih kajenja ali uporabe nikotinskih izdelkov se razvije parodontalna bolezen ali rak ustne votline, ni mogoče posplošiti, saj so obrambni mehanizmi pri vsakem posamezniku drugačni. Vsekakor so posledice dolgotrajnega kajenja neizbežne, pravi sogovornik. Nikotinske vrečke ali fuge, ki si jih uporabniki običajno aplicirajo pod zgornjo ustnico, zaradi vsebnosti erozivnih snovi kronično mehansko dražijo sluznico ter jo resno poškodujejo.

»Trenutno opravljam specializacijo iz ustnih bolezni in parodontologije in lahko potrdim, da opažamo vse več sprememb v ustni votlini, ki so povezane prav z uporabo nikotinskih vrečk. Kažejo se kot zadebeljena, poškodovana sluznica pod zgornjimi ustnicami. Opažamo tudi, da si uporabniki z nepravilnim nameščanjem vrečk poškodujejo tudi sicer zdrave dlesni oziroma obzobna tkiva, ki zato propadejo, in dlesen se pomakne višje ob korenini zoba,« je opomnil Pavlović.

Med pomembnimi dejavniki tveganja za raka ustne votline so poleg tobaka oziroma nikotina še alkohol in humani papiloma virusi. Obarvanost zob je lahko bolj estetski problem, večja težava je, če gre za kopičenje zobnega kamna, saj ta ni mrtva substanca, temveč vsebuje številne bakterije ter mehansko in kronično draži dlesni in prispeva k razvoju parodontalne bolezni.

Kot je poudaril sogovornik, je breme slabega ustnega zdravja Slovencev veliko. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2019 (v poročilu iz leta 2022) pet nezdravljenih ustnih bolezni v Sloveniji povzroči za 312 milijonov dolarjev (266,71 milijona evrov) izgub v produktivnosti (skupni izdatki za zobozdravstveno oskrbo pri nas so leta 2019 znašali 104,3 milijona evrov).

Po podatkih WHO imamo Slovenci pri 80 letih le osem do devet svojih zob, cilj WHO, ki ga določene države članice EU tudi dosegajo, je 20. V Sloveniji je kar 16,6 odstotka prebivalcev po 20. letu brez enega samega zoba, kar je velik socialnozdravstveni problem.

Kadi manj kot petina odraslih
Po zadnjih dostopnih podatkih iz raziskave Cindi je v Sloveniji leta 2024 kadil manj kot vsak peti prebivalec med 18. in 74. letom, odstotek kadilcev je bil višji med moškimi kot ženskami.

Šole: Zakonske spremembe bi bile dobrodošle
V Šolskem centru Novo mesto opažajo, da je uporabe nikotinskih vrečk (tako imenovanih fug) med mladostniki vse več. »Učitelji pri delu opažamo, da so nekateri ­dijaki občasno bolj razdražljivi, da njihovo razpoloženje niha, da se težko osredotočijo in podobno, seveda pa vsega tega ne moremo ­vedno pripisati čezmerni uporabi tobačnih izdelkov oziroma ­uporabi nikotinskih vrečk,« je poudarila pomočnica ravnatelja tamkajšnje srednje strojne šole Sanja Ban.

Zavedajo se, da je uporaba nikotinskih vrečk zlasti nevarna pri praktičnem pouku, pri katerem dijaki delajo tudi s stroji. V šolskih pravilih imajo izrecno zapisano, da je kajenje cigaret, elektronskih cigaret in uživanje drugih tobačnih izdelkov ter alkohola in drugih psihoaktivnih substanc prepovedano v šolskih prostorih in okolici šole ter povsod, kjer poteka vzgojno-izobraževalno delo, vključno z obveznimi izbirnimi vsebinami in interesnimi dejavnostmi. »Če bi z zakonom uvedli enotno sankcioniranje uporabe nikotinskih vrečk in podobnih izdelkov, bi imele šole več možnosti ukrepanja. Zato bi bile zakonske spremembe na tem področju dobrodošle,« je poudarila sogovornica. ​

Tudi na Gimnaziji Moste v Ljubljani zadnja leta opažajo več uporabe fug. »To zaznamo po odvrženih blazinicah v šolskih prostorih. Kajenja in vejpanja je temu primerno vse manj,« je povzel ravnatelj Jurij Kočar. Za uporabo fug še niso izrekli sankcij, so pa postopki enaki kot pri cigaretah; dijak dobi pisni opomin oziroma ukor, če se prekršek ponovi. Tadej Braček, ravnatelj srednje frizerske šole v Ljubljani, je pojasnil, da so dijaki seznanjeni s tem, da je v prostorih šole in na šolskih površinah vsakršno kajenje, uživanje alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc prepovedano. »Kajenje cigaret ali uporaba drugih nikotinskih izdelkov se lahko skladno s šolskimi pravili sankcionira z ukorom. Težav z uporabo fug nimamo, je pa te težje zaznati, saj so v ustni votlini in je njihovo uživanje precej neopazno.«

Nikotinski in tobačni izdelki za oralno uporabo (snus, fuge)
Med uporabniki sta znani dve vrsti tako imenovanih fug: nikotinske vrečke ter tobačne fuge. Nikotinske vrečke so videti kot majhne bele vrečke, ki vsebujejo nikotin, arome, sladila in polnila oziroma rastlinska vlakna, stabilizatorje. V teh ni tobaka. Namenjene so uporabi v ustih, uporabnik jih namesti med zgornjo ustnico in dlesen, s tem je izpostavljen nikotinu, umetnim sladilom, pri nekaterih tržnih znamkah tudi rakotvornim, za tobak specifičnim nitrozaminom. Vrečke lahko vsebujejo zelo visoke ravni nikotina in uporabnik je lahko izpostavljen tudi višjim ravnem nikotina kot pri kajenju cigaret. Uporaba teh izdelkov lahko povzroči zasvojenost z nikotinom.

Učinki dolgoročne uporabe nikotinskih vrečk na zdravje še niso ustrezno raziskani, saj so ti izdelki na trgu prekratek čas, znani pa so posamezni škodljivi učinki njihove kratkoročne uporabe: lokalno draženje ustne sluznice, vrtoglavica, slabost, pospešen oziroma nereden srčni utrip, zvišan krvni tlak. Vsekakor nikotinske vrečke niso vrsta pomoči pri opuščanju kajenja.

Pri nas je prepovedan tobak za oralno uporabo, kamor sodijo tudi tobačne fuge (prav tako izdelki v obliki majhnih vrečk, le da vsebujejo tobak in so rjave barve), je pa dovoljen tobak za njuhanje in žvečenje. Proizvajalci oziroma prodajalci izdelke po opažanjih NIJZ tudi preimenujejo, denimo, v tobak za žvečenje, zato razlike med izdelki pogosto niso jasne.

Uporaba teh izdelkov uporabnike izpostavlja pomembnim količinam zdravju škodljivih snovi, in sicer takšnih, kakršne vsebuje tobačni dim. Te prehajajo v kri skozi sluznico ustne votline. Ti izdelki vsebujejo nikotin in po­vzročajo zasvojenost z nikotinom. Vsebujejo lahko zelo visoke ravni nikotina.

Poleg tega je lahko uporaba brezdimnih tobačnih izdelkov podnevi dolgotrajnejša v ­primerjavi s kajenjem cigaret, zato so uporabniki lahko izpostavljeni še višjim ravnem nikotina, kar lahko privede do velike zasvojenosti. Uporaba nikotina lahko ima poleg zasvojenosti dolgotrajne negativne učinke na pozornost, učenje, spomin, počutje, povečata se impulzivnost in tesnobnost. Poveča se tudi tveganje za uporabo drugih drog in za začetek kajenja klasičnih tobačnih cigaret, lahko se poškoduje ustna sluznica, pojavijo se bolezni dlesni (vnetje, odmik), tudi karies, izguba zob, rak ustne votline, požiralnika, trebušne slinavke, srčni infarkt in možganska kap s smrtnim izidom ter sladkorna bolezen tipa 2.

Vir: https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/nikotinske-fuge-med-mladimi-nova-oblika-odvisnosti

"Vestno ščetkanje in nitkanje, pa uporaba past s fluoridi, strgal za jezik in drugih pripomočkov ter redni obiski pri zobozdravniku so recept za dobro ustno zdravje, ki vpliva na celo telo. Mnogi starostniki pa zaradi gibalnih omejitev, tresavice, slabovidnosti in demence ustne higiene ne zmorejo več ohranjati, kar lahko vodi v hujše kariese in težjo parodontalno bolezen, poslabša pa tudi ostala kronična stanja – od sladkorne, do srčnih, ledvičnih in pljučnih bolezni. Zato je Zdravniška zbornica ob dnevu ustnega zdravja že sedmo leto zapored organizirala brezplačne delavnice v domovi starejših." 

Opis epizode:
Z dobro ustno higieno lahko preprečimo nastanek kariesa, zobnega kamna, krvavenja dlesni, slabega ustnega zadaha in prezgodnjo izgubo zob. Kakšno zobno ščetko izbrati, zakaj je zobna nitka nepogrešljiv pripomoček, katera zobna pasta je primerna? In kako pomembna je za zdravje zob tudi naša prehrana? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine:

https://365.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/175207677