Uvodnik s tem naslovom smo objavili že v Biltenu. Ker bo obdobje sprejemanja odločitev tako za politiko kot za zdravniško zbornico trajalo več mesecev, je smiselno izpostaviti nekaj vprašanj tudi v naši stanovski reviji.

V času pisanja tega uvodnika je do sestave nove vlade še daleč, vsaj sodeč po medijskih poročilih. Za zdravnike in zobozdravnike je pomembno vedeti, kdo bodo ljudje, ki bodo v prihodnosti pripravljali odločitve o zdravstvenem sistemu, zato se tudi v vodstvu zbornice pripravljamo na različne možnosti in pri tem sodelujemo tudi z drugimi zdravniškimi organizacijami. Zdravniška zbornica mora biti po zakonu vključena pri vseh pomembnih odločitvah za izvajanje kakovostne in varne oskrbe pacienta, predvsem pa pri zagotavljanju pogojev za takšno oskrbo. Podatki s terena nam kažejo vedno bolj zaskrbljujočo podobo. Čeprav se je zdelo, da se mora trend razpadanja zdravstvenega sistema enkrat ustaviti, se to brez odločnih ukrepov vlade ne more zgoditi. Ne samo zdravniki, tudi medicinske sestre glasno opozarjajo, da časa in prostora za odlašanje ni več. O tem, da Zakon o zdravstveni dejavnosti povzroča škodo, kot smo napovedovali, priča tudi vložitev zahteve za oceno ustavnosti s strani Mestne občine Ljubljana. 

V javnosti se ponovno soočamo s pobudami glede pravice do smrti po lastni volji, ne glede, kako bomo to končno dejanje posameznikovega življenja imenovali. Sprašujemo se, kdo naj bo vključen v odločanje o teh najtežjih vprašanjih za zagotavljanje dostojanstvenega konca posameznikovega življenja. Naslednje pomembno vprašanje je, kdo naj pri teh dejanjih skrajševanja življenja sodeluje. Vemo, da ima pri teh odločitvah najpomembnejšo vlogo subjektivna presoja. Nekdo, ki je bil sprva odločno proti evtanaziji, kasneje lahko zastopa povsem nasprotno stališče in obe skrajnosti sta lahko legitimni. Tudi uradni »odločevalci« lahko spremenijo mnenje. Med te uvrščam odločevalce s področja medicine, strokovnjake z drugih področij, odzive družbe na ta vprašanja in ne nazadnje politike, ki bodo sprejemali tozadevno zakonodajo. Kdorkoli bo odločal, naj odločitev sprejme po zelo tehtnem premisleku – tako bo ravnal tudi Odbor za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije in bo po tehtni in skrbni razpravi podal etični vidik presoje, ki bo moral upoštevati tudi Kodeks zdravniške etike, sprejet leta 2016.

Prvi rezultati raziskave o nasilju nad zdravniki so zaskrbljujoči. Nasilje je res pereč problem, ki poleg neposredne nevarnosti za žrtve vodi tudi do zmanjšane delovne sposobnosti ogroženih zdravnikov in zdravnic. Delovna skupina Ne dopuščajmo nasilja bo do jeseni pripravila analizo vseh vprašanj, smernice in programe za pomoč zdravnikom, ki so žrtve ali priče nasilja. Vse z namenom, da bi žrtve nasilja laže in hitreje ukrepale in se odločale v primerih, ko v delovnem okolju pride do nasilja.

Odločali pa bomo tudi o čisto internem vprašanju zdravniške zbornice – o tem, kako zobozdravnikom omogočiti izpolnitev njihove željo po samostojni zbornici. Čeprav je jasno, da pot do samostojnosti vodi le preko spremembe Zakona o zdravniški službi, je treba najprej sprejeti odločitev o tem med celotnim članstvom zbornice. Morda se bo kot ustrezna pot pokazala sprememba statuta, v katerega bi dodali člen, ki posamezni poklicni skupini, torej zdravnikom ali doktorjem dentalne medicine, omogoča, da se z glasovanjem znotraj svoje poklicne skupine odloči za izstop iz skupne zbornice. Posodobiti bo treba tako statut kot poslovnik. V obeh dokumentih je nekaj nerodnosti, ki otežujejo delovanje in učinkovito odločanje, še posebej v primeru volitev. To naj bo tudi priložnost, da se na novo opredeli delovanje skupščinskih organov kot tudi organov izvršilnega odbora.

Odločitve bodo morali sprejeti tudi naši najmlajši člani. Do jesenskega razpisa specializacij se bodo morali odločiti, ali se prijaviti na specializacijo z največ razpisanimi mesti ali pa slediti lastni viziji o poklicni karieri. Pri odločitvi jim bodo gotovo v pomoč mentorji, ki so po anketi med specializanti, izvedeni septembra lani, prejeli nazive najboljši klinični učitelj za leto 2017. Želim si, da bi mentorsko delo znova postalo vrednota, ob kakršni je odraščala naša generacija. Da bi mentorji in mentorice v vlogi kliničnih učiteljev z veseljem in s potrebno odgovornostjo prenašali znanje, izkušnje in poklicno etiko na mlajše rodove.

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Predsednica