Obžalujemo, da se v javni razpravi o tako pomembnem področju, kot je duševno zdravje, vse pogosteje uporablja čustveno in populistično retoriko, ki ustvarja napačen vtis, da stroka nasprotuje psihoterapiji kot taki. To preprosto ne drži. Strokovnjaki s področij psihiatrije, klinične psihologije, pedopsihiatrije, pedagogike in v zdravstvu uveljavljenih psihoterapevtskih metod psihoterapijo globoko cenimo in priznavamo njen pomen pri izboljševanju kakovosti življenja ljudi, nenazadnje se je psihoterapija v Sloveniji začela razvijati znotraj psihiatrije in klinične psihologije. Tudi zato, ker ima psihoterapija v Sloveniji dolgo in razvejano zgodovino, nikakor ne gre za izključujoč ali vzvišen odnos stroke, ko ta opozarja na pomanjkljivosti zakona. Gre za odgovoren odnos do pacientov in kakovosti obravnave, gre za ljudi, ne za varovanje privilegijev. Naša zaveza je jasna: želimo pomagati ljudem, ne pa jih izpostavljati, oglaševati ali izkoriščati njihove stiske za krepitev lastne pomembnosti.
Ne nasprotujemo psihoterapiji, nasprotujemo pa slabemu zakonu
V nasprotju s trditvami podpornikov zakona stroka ne nasprotuje psihoterapevtskemu delu, temveč predlaganemu zakonu, ki je po naši presoji nevaren, strokovno pomanjkljiv in sistemsko zavajajoč. Zakon namreč ne vzpostavlja jasne razmejitve med:
- svetovanjem v stiskah, ki sodi v okvir socialnega varstva, in
- psihoterapijo kot obliko zdravljenja duševnih motenj, ki sodi v zdravstvo.
Prav ta ločnica je temelj varnega sistema pomoči ljudem. Če jo zabrišemo, se bo v zdravstveni sistem vključil nov poklic brez klinične usposobljenosti in brez obvezne diagnostike, kar ogroža paciente, ne pa jim pomaga. Absolutno pa podpiramo, da se v socialnem varstvu uredi dostopno in brezplačno svetovanje za ljudi v življenjskih stiskah, da ni to zgolj privilegij tistih, ki si to lahko privoščijo.
Zakon ne prinaša večje dostopnosti, temveč večjo zmedo
Predlagatelji zakona trdijo, da bo ta povečal dostopnost pomoči. Po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstva za zdravje temu ni tako. Zakon bi namreč zahteval dodatno financiranje 20–40 novih timov psihoterapevtov letno, za kar ni zagotovljenih dodatnih sredstev.*(izjava ZZZS) To pomeni, da bi se denar vzel iz obstoječih programov, kar bi zmanjšalo dostopnost zdravljenja za otroke, mladostnike in ljudi z duševnimi motnjami, tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Podpora Zveze organizacij pacientov
Ob tem želimo jasno poudariti, da kljub javno izpostavljeni podpori trenutnemu zakonu Zveze organizacij pacientov Slovenije, številna društva, ki so člani te zveze, niso podprla predloga zakona v trenutni obliki in so poslala odklonilna stališča. Zveza torej ne govori v imenu vseh pacientskih organizacij, kar je v javnosti zavajajoče predstavljeno. *(društva, ki zakona v tej obliki ne podpirajo)
Naša vizija je dostopna, varna in strokovna psihoterapija
Strinjamo se, da mora biti psihoterapevtska pomoč dostopna vsem, tudi socialno šibkejšim. A pot do tega ne vodi prek uvajanja novega poklica v zdravstvo, temveč prek ureditve brezplačne psihoterapevtske pomoči v okviru socialnega varstva, kjer se ljudem v stiskah omogoči svetovanje in podporo, brez da bi posegali v zdravstveno obravnavo. Tisti, ki trpijo za duševnimi motnjami, pa morajo biti deležni celostne zdravstvene obravnave, ki vključuje diagnostiko, nadzor, interdisciplinarno sodelovanje in z dokazi podprte metode zdravljenja.
Zdravniška zbornica Slovenije
Zbornica kliničnih psihologov Slovenije
Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu
Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo
Združenje psihoterapevtov Slovenije
__________________________________________________________________________________
*1prepis magnetograma KLEMEN GANZITI (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Odbor za zdravstvo 24.6.2025): "Spoštovani... Okej, hvala. Spoštovani, hvala za besedo. Zavod za zdravstveno zavarovanje je predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti preučil z vidika obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podali smo vam pisno stališče, dovolite samo kratko par poudarkov bi želel izpostaviti.
Kot prvo. Tudi mi podpiramo zakonsko ureditev dejavnosti, katera je v Sloveniji pač trenutno neregulirana. Menimo, da je to potrebno tako z vidika varnosti kot z vidika zagotavljanja določenega standarda izvedenih psihoterapevtskih obravnav. Kot ustrezno tudi ocenjujemo, da se uvede register certificiranih psihoterapevtov, da se uvede sistem licenciranja, da se zagotovi visoko raven izobrazbe in tudi strokovno usposabljanje teh oseb. Na drugi strani pa izražamo pomisleke predvsem z vidika obveznega zdravstvenega zavarovanja. Namreč predlog zakona po našem mnenju odstopa od sistemske ureditve pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in pa tudi plačil, ki jih določata tako Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kot Zakon o zdravstveni dejavnosti. Menimo nadalje, da je nejasno razmejitev med financiranjem iz državnega proračuna in pa sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato smo podali konkretne predloge sprememb 25. in 26. člena zakona. Tu dovolite še, da se dotaknem samih finančnih posledic. Po naši oceni, če je to v naslednjem letu 20 timov oziroma v letu 2027 - 40 timov, to sicer pomeni 2,7 milijona evrov v letu 2027, vendar moramo se zavedati, da nekako financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja že od leta 2021 je precej milo rečeno finančno nevzdržno. Na eni strani imamo izrazito rast odhodkov, na drugi strani pa omejene finančne vire. Zavedamo se, da so številni programi že zdaj sofinancirani oziroma financirani iz državnega proračuna, hkrati pa brez nekih dodatnih, bom rekel, sistemskih reform takšnih novih obveznosti ne bo več mogoče enostavno prevzemati. Bom rekel, z navedbo, da bo to krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Če nekako sumiram. Mi podpiramo ureditev, nujno je, da se ta zadeva finančno in pa tudi sistemsko regulira, ampak menimo pa, da mora biti na eni strani usklajenost z veljavno zakonodajo in pa predvsem, da so ti posegi finančno vzdržni tudi na dolgi rok. Tako da si želimo, da se v tem delu tudi to naslovi. Kajti osebe, ki potrebujejo določene obravnave, verjetno si ne želijo, da bo zakonsko urejeno, potem pa ne bo ustrezno financirano. Hvala za besedo."
*2 Pozivu k ponovni presoji vsebine zakona so se pridružila številna društva bolnikov, med njimi:
- Društvo onkoloških bolnikov Slovenije
- Združenje Europa Donna Slovenija
- Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan
- Inštitut Zlata pentljica, otroci z rakom
- Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L
- Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije
- Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
- Društvo Trepetlika - Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami
- Društvo Downov sindrom Slovenija
- Združenje multiple skleroze Slovenije
- Društvo revmatikov Slovenije
- Društvo bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB)
- Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami
- Ustanova za pomoč otroku z rakom
- Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije
- Zveza koronarnih društev in klubov Slovenjie
- Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije
- Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica
