Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti nasprotuje že več kot 2600 strokovnjakov in 30 razširjenih strokovnih kolegijev, ki so najvišji strokovni organi na posameznem medicinskem področju
Na današnji izjavi za medije na Zdravniški zbornici Slovenije so vodilni strokovnjaki s področja duševnega zdravja ob zaključku javne peticije, ki jo je podpisalo več kot 2600 kliničnih psihologov, psihiatrov, pedopsihiatrov, zdravnikov in drugih strokovnjakov, ponovno poudarili: predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti ni primeren za nadaljnjo obravnavo in mora biti umaknjen.
Peticijo spremlja tudi skupni dopis razširjenih strokovnih kolegijev (RSK), najvišjih strokovnih teles s področja zdravstva. Do danes je podporo izrazilo že dve tretjini vseh RSK-jev, kar pomeni izjemno visoko raven strokovne enotnosti in zaskrbljenosti.
Strokovnjaki so v izjavah opozorili na ključne pomisleke, ki jih zakon v sedanji obliki odpira.
»Sem član Zdravstvenega sveta, kjer smo podali vrsto strokovnih pripomb, ki niso bile upoštevane. Na koncu smo zaključili, da zakon v takšni obliki, kot je, ni primeren za sprejem. Če ministrstvo ne upošteva niti mnenja lastnih strokovnjakov, potem je nekaj narobe,« je poudaril Denis Baš, pediater in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo.
»Predlog zakona uvaja v zdravstvo nov poklic, za katerega ni določenih minimalnih standardov, ki sicer veljajo za vse druge poklice v zdravstvu. Ljudje z duševnimi težavami bodo zaradi tega ponovno deležni slabše obravnave,« je opozorila dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov.
Po besedah asist. Urše Mrevlje Lozar, pedopsihiatrinje, zakon ogroža predvsem otroke in mladostnike. »Z njim se ruši stopenjska obravnava in zamujamo priložnost za vzpostavitev kakovostnih preventivnih programov, ki bi pravočasno pomagali ljudem s težavami v duševnem zdravju.«
»Trditev, da bo psihoterapija dostopna vsem, je zavajajoča. Nobena država si tega ne more privoščiti. Če psihoterapijo sistemsko financiramo brez prioritet, jo bodo tisti, ki jo res potrebujejo, še teže dobili,« je opozorila psihiatrinja Breda Jelen Sobočan.
Igor Muževič, družinski zdravnik, pa je izpostavil tudi varnostni vidik za bolnike: »Zakon uvaja najnižje strokovne kriterije v EU. Psihoterapevt ne bo odgovoren niti v primeru, če ne prepozna duševne motnje, kar pomeni neposredno nevarnost za bolnika. Zakon ne povečuje ne dostopnosti, ne kakovosti, kvečjemu oboje zmanjšuje.«
»Razširjeni strokovni kolegiji s področja psihiatrije, klinične psihologije in pedopsihiatrije so na sestanku že pred meseci opozorili, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ta dopis zdaj podpira že več kot polovica vseh RSK-jev v Sloveniji, kar je brez primere,« je izpostavila dr. Ana Ožura Brečko, članica RSK za klinično psihologijo.
Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti tako nasprotuje že 30 razširjenih strokovnih kolegijev (podpora RSK-jev še prihaja), ki so najvišji strokovni organi na posameznem medicinskem področju, katerih naloga je oblikovanje strokovnih doktrin.
Zato ponovno poudarjamo: podpiramo nujnost regulacije področja psihoterapije, predvsem zaradi zaščite posameznikov pred neustrezno, nestrokovno in nevarno prakso. A zakon mora urejati tisto, kar je dejansko problem: nereguliranost izvajanja psihoterapije na trgu, izven zdravstva. Ne more in ne sme pa ta regulacija voditi do nižanja standardov zdravstvene obravnave in še težjega razlikovanja med ponudniki z različnimi kompetencami.
Podpisniki zato pozivajo vlado in poslance, da se zakon v tej obliki nemudoma umakne in pripravi nov, strokovno utemeljen predlog v sodelovanju s stroko.
https://www.peticija.online/javni_poziv_k_ustavitvi_sprejemanja_aktualnega_predloga_zakona_o_psihoterapevtski_dejavnosti
