Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Zahteve zdravniškega poziva po štirih letih postale del zakonodaje

13.03.2024 09:49

V četrtek, 7. 3. 2024, so poslanci Državnega zbora z 68 glasovi za in nobenim proti sprejeli Novelo zakona o varstvu okolja. Novela določa, da bo mejne vrednosti izpustov za naprave za sosežig odpadkov vlada določila tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij. Obenem Novela uvaja tudi spremembe izvajanja povprečnih meritev vrednosti emisij na letni, dnevni in polurni ravni. S tem uvaja polurne meritve za naprave za sosežig odpadkov, kar predstavlja ukrep k preprečevanju kratkotrajnih prekoračitev izpustov dimnih plinov iz industrijskih obratov v okolje. Novela zakona prinaša koristi prebivalcem celotne Slovenije, saj z namenom zmanjševanja obremenitev na zdravje ljudi in na okolje področje ureja sistemsko. Sprejetje zakonodaje še ne pomeni njene realizacije v praksi. Za izpolnitev novih zahtev imajo podjetja na razpolago prehodno obdobje (6 mesecev oziroma 4 leta, odvisno od ukrepa). Šele po uspešno izvedenih ukrepih bomo lahko govorili o zmanjšanju tveganja za prebivalce.

Sprejem Novele predstavlja zakonodajno uresničitev zahtev, ki smo jih zdravniki v okviru Zdravniškega poziva k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike naslovili na odločevalce v začetku leta 2020 in s katerim smo zahtevali izenačitev mejnih vrednosti različnih obratov za termično obdelavo odpadkov ter zaščito prebivalcev, ki že obolevajo zaradi okoljskih bolezni. 

Pot do spremembe zakonodaje je bila dolga. Od ožje ekipe zdravnikov in sodelavcev Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) je zahtevala izredno veliko prostovoljnega dela, angažmaja in sodelovanja z različnimi strokovnjaki in inštitucijami. Aktivacija različnih skupin javnosti pa je še enkrat dokazala, da okoljska vprašanja po vsebini presegajo različna nazorska in družbena prepričanja. To nas spodbuja k reševanju drugih okoljsko-zdravstvenih izzivov, kot so načrtovano sežiganje odpadkov v neprevetrenih kotlinah, ogrožanje pitne vode zaradi nepremišljene gradnje kanalizacijskih sistemov, izpusti strupenih in rakotvornih snovi v zrak v industriji in prometu …

Vabimo vas, da se nam pridružite pri naših prizadevanjih za čistejše in zdravo okolje. Zdravo življenjsko okolje je ključno za ohranjanje zdravja, žal pa je to dejstvo velikokrat spregledano. To potrjuje ocena Evropske agencije za okolje, da je bilo v letu 2019 v Sloveniji zaradi onesnaženega zraka z delci PM 2,5 vsaj 1400 prezgodnjih smrti. Prav je, da kot nosilci zdravstvene dejavnosti ozaveščamo javnost in od odločevalcev zahtevamo odgovoren odnos do okolja, saj s tem ščitimo vse prebivalce, naše bolnike in zdravstveni sistem. Sprejem Novele dokazuje, da vztrajno in trdo delo lahko privede do rezultata in da lahko s strokovnimi argumenti uspešno prepričamo širšo javnost in politične odločevalce in tako učinkovito vplivamo na odločitve. Pri sprejemanju okoljskih odločitev gre za majhne korake, ki pa lahko v sodelovanju s čimširšim krogom deležnikov spreminjajo svet na bolje. Vsak podpisnik Zdravniškega poziva izpred štirih let je zato lahko iskreno ponosen na svojo družbeno odgovorno držo. 

K zavzemanju za reševanje okoljskih problemov, ki povzročajo nevidne smrti in s katerimi se v Sloveniji sistematično ne ukvarja nobena zdravstvena inštitucija zato pozivamo in vabimo vse slovenske zdravnike; vaše znanje,  ozaveščenost, vpetost v lokalne probleme in poznavanje teh lahko ogromno pripomore h čistejšemu okolju in zmanjševanju števila obolelih in umrlih.  

Člani okoljske delovne skupine ZZS: prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak, izr. prof. Miran Brvar, Nevenka Mlinar, mag. Marina Praprotnik in Ana Mavrič