Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Poziv zdravnikov in zobozdravnikov odločevalcem k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike

21.01.2020 14:29
Novinarska_poziv zdravnikov k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike_ 21 01 2020

Sporočilo za medije

Ljubljana, 21. januar 2020. Poziv zdravnikov in zobozdravnikov širše goriške regije odločevalcem k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike in opozorilo glede potencialnih vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi v srednji Soški dolini je doslej podpisalo že 162 zdravnikov gorišče regije, skupaj z zdravniki iz drugih regij pa že preko 314 zdravnikov in zobozdravnikov.

Salonit Anhovo je do leta 1996 proizvajal azbest-cementne izdelke. Od leta pa 2007 deluje kot cementarna z dovoljenjem za sosežiganje odpadkov. Trenutno se pri Agenciji za okolje odvija postopek, v katerem naj bi odločili, ali bi veljalo količino zdaj dovoljenih odpadkov pri sosežigu še povečati ali ne. In to kar za skoraj četrtino: iz 109 tisoč ton letno na 135 tisoč ton letno.

Zdravniki in zobozdravniki, ki spremljajo okoljsko in zdravstveno problematiko na območju srednje Soške doline, so zaskrbljeni zaradi dogajanja. »V srednji Soški dolini je že dolgo prisotna epidemija bolezni zaradi azbesta, ki ji še ni videti konca. Grozljivih posledic bi bilo manj, če bi odgovorni pravočasno ukrepali. Sedaj nas skrbi, kako bodo izpusti iz sosežigalnice Salonit Anhovo vplivali na bolno dolino. Od odgovornih pričakujemo hitre in učinkovite odločitve za zaščito zdravja ljudi”, izpostavlja prvopodpisana pod pozivom Nevenka Mlinar, dr. med., splošna zdravnica v Desklah.

Posnetek novinarske konference je objavljen tukaj >>>

Po javno dostopnih podatkih (iz javno objavljenih poročil Agencije RS za okolje) je v letu 2018 Salonit Anhovo uvozil kar 77 000 ton odpadkov iz Italije in Avstrije in od tega sosežgal 71 792 ton. Skupna količina sosežganih odpadkov je znašala 104 000 ton. Torej je le slaba tretjina odpadkov slovenskih. Še leta 2013 je bila količina sosežganih odpadkov bistveno nižja – skupaj je znašala 48 tisoč ton.

Pri tem je bilo v letu 2018 iz Anhovega v zrak izpuščeno 2609 kilogramov benzena, kar predstavlja 40 odstotkov vseh industrijskih emisij benzena v zrak pri nas.  Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) benzen uvršča med rakotvorne spojine prve nevarnostne skupine, pri katerih ni varne meje izpostavljenosti. Slovenska okoljska zakonodaja pa je v uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja benzen uvrstila v tretjo nevarnostno skupino. Če bi benzen umestili v prvo nevarnostno skupino, bi bila na letni ravni dovoljena emisija benzena nič več in nič manj kot en kilogram.

Delovanje slovenskih sežigalnic naj bo pregledno in nadzorovano

Pri sežiganju in sosežiganju nevarnih in tudi nenevarnih odpadkov, npr. plastike in gum, se v ozračje sproščajo trdi delci PM10 in PM2,5, ultrafini delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, klorovodikova in fluorovodikova kislina, dioksini in furani, benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki, težke kovine in radioaktivni izotopi. Izpusti sežigalnic tako vsebujejo potrjeno rakotvorne snovi, ki pri lokalnem prebivalstvu povzročajo rakave bolezni, kot so limfom, sarkom, rak črevesja in pljučni rak. Poleg tega toksične snovi v izpustih sežigalnic povzročajo tudi bolezni živčevja, srca in ožilja ter pljuč, motijo plodnost in razvoj plodov.

»Pri načrtovanju sežigalnic ali sosežigalnic odpadkov in oceni njihovih vplivov na lokalno prebivalstvo moramo nujno upoštevati posebnosti lokalnega prebivalstva, npr. povečano obolevnost zaradi drugih onesnaževal v okolju, in vpliv že prisotnih lokalnih onesnaževalcev, npr. druge industrijske obrate. Delovanje slovenskih sežigalnic mora biti pregledno in nadzorovano, vendar predstavniki slovenske industrije Evropski komisiji, ki pripravlja dokument »Best Available Techniques (BAT) Reference Document for Waste Incineration«, niso poslali podatkov o uporabljenih tehnologijah in izpustih v okolje, zato Slovenija, poleg le še treh vzhodnih držav EU, ni vključena v poročilo EU o sežiganju odpadkov, « je povedal doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana.

Izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., Klinični inštitut za medicino dela in športa, UKC Ljubljana, je dejala, da se je s problemom azbesta v Soški dolini sem se začela ukvarjati v začetku 90. let. »Takrat je v svetu veljala tako imenovana amfibolna teorija, to je ena od industrijskih potegavščin, ko se kupi znanstvenike, da ugotovijo, da je nevarna samo ena oblika, v tem primeru azbesta. Štirje znanstveniki, ki so bili do dobra podkupljeni in naivni, so se lotili raziskovanja. Ugotovili so, da je nevaren samo tako  imenovani plavi azbest, ki se ga v svetu uporablja le v petih procentih. Anhovo ga je uvažalo iz Južne Afrike. Beli azbest pa je veljal za nenevarnega. Takrat je bila moja naloga, da ugotovim, ali je ta beli azbest tudi nevaren ali ne. Zato sem dve leti preživela v Anhovem, kjer sem zelo natančno spoznala delavce v tovarni in ves anhovski arhiv od leta 1920. Številni od tamkajšnjih delavcev, ki so me spoznali s proizvodnjo, natančno sem poznala tudi vsak stroj, so danes že mrtvi. Zakaj sem naredila ta uvod? Zato, ker je pregled skozi anhovske arhive pokazal, da se ja ta tovarna v vsem svojem času zelo striktno držala normativov. V glavnem so vabili tako imenovane strokovnjake, ki so jim govorili, kaj je dovoljeno in tega so se nato natančno držali. V 70. letih so tako imeli strokovnjaka iz Svetovne zdravstveno organizacije iz bližnje države, ki jim je rekel, da naj standard spustijo na eno vlakno na kubični centimeter. Naj vas opozorim, da je ta vrednost za delovno mesto 0,01, za okolje pa ima še štiri dodatne ničle za decimalko. Torej, kar so naredili, standard je bil takrat 172 delcev na kubični centimeter in so ga spustili na eno vlakno. Iz tega lahko vidite, če bi gospod rekel namesto 1 vlakno 100-krat manj, bi danes imeli vsaj 200 manj bolnih.«

Opozorila je, da se iz te zgodbe lahko naučimo, da so standardi, ki so postavljeni, postavljeni v odvisnosti od postavljalcev standardov. »Tisto kar predlagamo, apeliramo je, da se dodatno ne onesnažuje okolja, ki je že onesnaženo (pa čeprav bi šlo zgolj le za potencialne polutante), ker bodo najhujše posledice nosili ljudje. Teh škodljivih posledic ne vidimo takoj, to vidimo lahko morda šele čez 20, 30, 40  let. Tudi če onesnaževanje ni več tako veliko, kot je bilo pri azbestu, se je treba zavedati, da ljudje dobivajo male doze in te se seštevajo. To da imamo 100 letno onesnaževanje doline z največjim karcinogenom, kar jih poznamo, in dovolimo dodatno onesnaževanje s težkimi kovinami, s pahi, s sosežigom, ki ima dovoljeno dvakrat večjo vrednot kot jo imajo sežigalnice - lahko samo obnemiš, ker to pomeni, da gre za osnovno nespoštovanje človeka, jaz kot zdravnik to razumem tako. Vsak, ki misli, da posledic ne bo, si zatiska oči. Sklicevanje na standarde ni opravičljivo. Razumem, da se industrija mora sklicevati na standarde. Vendar pa apeliramo na državo, kot na postavljalce teh standardov, da so nam poleg standardov  - še bolj pomembna človekova življenja,« je poudarila izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med..

 

Otroci so bistveno bolj občutljivi za neugodne vplive iz okolja

»Epidemiološke raziskave so nedvomno dokazale, da onesnažen zrak pomembno prispeva k nastanku in poslabšanju številnih bolezni, zlasti bolezni pljuč in srčno-žilnega sistema. Negativni vplivi na zdravje so prisotni, tudi če so vrednosti onesnaževal v ozračju v dovoljenih mejah, kar kaže na to, da bi morali biti okoljski standardi strožji, nadzor nad viri onesnaževanja pa učinkovitejši. Otroci so bistveno bolj občutljivi za neugodne vplive iz okolja, ker imajo še ne dovolj razvit imunski sitem, prav tako rastejo pljuča, ki so tudi bolj občutljiva. Več časa preživijo na prostem, so bolj dejavni , dihajo skozi usta in tako vdihnejo še več onesnaževal. Zlasti zavezujoči bi morali biti podatki najnovejših raziskav, da je 33 % astme pri otrocih do 14. leta posledica onesnaženosti zraka s PM2,5 delci. Z ustrezno okoljsko zakonodajo glede dovoljene ravni PM delcev bi torej lahko preprečili tretjino primerov otroške astme«, je povedala Marina Praprotnik, dr. med., iz Pediatrične klinike, UKC Ljubljana

Od leta 1961 do 2016 je bilo v Sloveniji 849 novo ugotovljenih primerov mezotelioma

Azbest povzroča bolezni pljuč in drugih organov, tudi raka pljuč in raka prsne ali trebušne mrene (maligni mezoteliom), raka grla in jajčnikov. Nakazujejo se tudi povezave z rakom žrela, želodca in debelega črevesa. Latentna doba za te bolezni je običajno zelo dolga, 10 do 40 let in več.

»Maligni mezoteliom je sicer redek, a izredno agresiven rak. Lahko se pojavi tudi zaradi majhne izpostavljenosti azbestu. Od leta 1961 do 2016 je bilo v Sloveniji 849 novo ugotovljenih primerov mezotelioma. Incidenca malignega mezotelioma se je z leti povečevala in se še vedno ni ustalila. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo zlasti pri starejših ljudeh verjetno še naraščala. Incidenčna stopnja malignega mezotelioma je največja v goriški regiji,” je poudarila Majda Pohar, dr. med., NIJZ, Center za zdravstveno ekologijo

Zdravniki iz območja Anhovega  poznajo družine, kjer so trije sorojenci zboleli in umrli zaradi mezotelioma ali pljučnega raka. V ambulanti v Desklah je v zadnjih 20 letih 82 ljudi zbolelo zaradi mezotelioma.

Apel odločevalcem glede izpusta škodljivih snovi

Poziv zdravnikov in zobozdravnikov širše Goriške je soglasno na seji 9. januarja podprla tudi skupščina Zdravniške zbornice Slovenije.

»Gre za tematiko, ki je že več kot 20 let aktualna in ki jo obravnava Arhuška konvencija – to je konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanj in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (sprejeta 1998 v Aarhusu na Danskem). Je prvi zavezujoči mednarodni instrument, ki skuša izčrpno in izključno obravnavati vprašanja pravic državljanov v okoljskih zadevah. Ta v svojem 8. členu jasno zahteva, da si »pogodbenica prizadeva spodbuditi učinkovito udeležbo javnosti. V primeru, o katerem danes govorimo, javnost predstavljamo zdravniki iz ogroženega območja okrog Anhovega. Zdravnike je v njihovem prizadevanju podprla tudi skupščina zdravniške zbornice Slovenije. Zdravniki želimo in moramo dvigniti svoj glas tudi takrat, ko gre za človekove pravice, še posebej če so te ogrožene. Odločevalce – predvsem ministra za okolje Simona Zajca - pozivamo, da najkasneje do petka, 6. marca 2020, pričnejo s postopkom za izenačitev dovoljenih emisij za sežig in sosežig in sicer na način, da se dovoljene emisije za sosežig znižajo vsaj na raven, ki je dovoljen za sežig, oziroma na raven, kot jih pri izpustih škodljivih snovi v zrak določa Svetovna zdravstvena organizacija. Pričakujemo, da bo zbornica s potekom postopka in  z vsemi odločitvami sproti seznanjena in sporočamo, da smo po strokovni plati  vedno pripravljeni pri tem sodelovati. Menimo namreč, da je z vidika zdravja ljudi in posledic, ki jih kot zdravniki vsak dan srečujemo, nedopustno, da prebivalci v okolici sosežigalnic nosijo nekajkrat večje okoljsko breme, kar se nato odraža na njihovem zdravju. Pri tem se še posebej postavlja vprašanje sosežiga odpadkov iz tujine. Ministra za zdravje Aleša Šabedra zato pozivamo, da s ciljem ohranjanja zdravja ljudi aktivno spodbuja in sodeluje pri uresničevanju zahtev iz tega poziva,« je povedala dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške Zbornice Slovenije.

Zbrani podpisi zdravnikov in zobozdravnikov pod poziv bodo pristojnima ministroma za okolje in za zdravje predani v začetku februarja.