Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

Obremenitve zdravnikov na primarni ravni

10.04.2019 14:31

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 10. april 2019. Ob vedno bolj pogostih napadih na zdravnike želimo podati dodatno informacijo o obremenitvah zdravnikov na primarni ravni. Zdravniška zbornica Slovenije je med 20. februarjem in 21. marcem letos izvedla anketo med zdravniki na primarni ravni. V njej je sodelovalo 600 zdravnikov. 49 odstotkov sodelujočih, to je 289, je bilo družinskih zdravnikov.

Anketa je pokazala, da družinske zdravnike pri njihovem delu najbolj ovira – pomanjkanje časa za paciente – tako odgovarja 45 odstotkov anketiranih, še nadaljnjih 37, 2 odstotka najbolj motita administracija in birokracija. Le 1,7 odstotka pa jih najbolj ovira neustrezno financiranje. Anketa tako ne potrjuje trditev tistih, ki želijo prikazati, da je motiv za glasna opozorila zdravnikov primarne ravni na nevzdržne razmere v resnici želja za več denarja oz. višje plače.

Rezultati ankete >>>

ZZZS statistično glede na število družinskih zdravnikov, delovni čas in število obiskov pacientov na letni ravni ugotavljala, da ima zdravnik za pacienta v povprečju 9,3 minute ali če se odšteje kratke obiske pa celo 13,2 minute. Gre za goli statistični podatek. Na to, da je podatek metodološko neresen, je opozoril že Igor Muževič, predsednik sindikata Praktik.um, ko je izpostavil celo vrsto metodoloških pomanjkljivosti, ki jih te gole številke (kot so bile predstavljene), niso upoštevale (bolniške, porodniške, čas za administracijo, neevidentirane storitve, kot so kratki telefonski klici in podobno).

Anketa Zdravniške zbornice Slovenije, ki je sicer samoocena zdravnikov (kar pa je v nekaterih državah tudi edini vir podatkov in je relevantno upoštevan v mednarodnih primerjavah), daje zelo dober vpogled prav v razrez tega časa in potrjuje opozorila.

Kar 60 odstotkov družinskih zdravnikov dnevno pregleda med 41 do 60 pacientov, dodatnih 19 odstotkov pa celo med 61 in 80. Le 20 odstotkov je takih, ki imajo v ambulanti v povprečju dnevno med 21 in 40 pacientov, kolikor jih je mogoče strokovno ustrezno obravnavati. V ambulantnem času, ki traja 6,5 ur, tako družinski zdravnik pri 60 obravnavah lahko porabi 6,5 minute na pacienta. Od tukaj je podatek o »famoznih 7 minut«. To pomeni, da vsak dan sprejme vsaj 60 odločitev, ki vplivajo na zdravje pacientov. V interesu vseh je, da so to prave odločitve in na to opozarjajo zdravniki, želijo dovolj časa – saj odločajo o zdravju ljudi, ne o paketih, kako naj se zapakirajo in kam odpošljejo.  V teh sedmih minutah pa polovico časa zdravnik porabi za delo »z računalnikom«, da izpolni administrativne (in ne strokovne!) zahteve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na pravilen način napiše vso dokumentacijo (napotnice, potrdila, recepte, …). Vse to zdravnik piše sam in ves ta čas glede v monitor računalnika.      

Tudi prej omenjena anketa kaže, da kar 51 odstotkov družinskih zdravnikov četrtino do polovico ambulantnega časa porabi za obvezno vnašanje podatkov v računalnik, 23 odstotkov pa jih za to porabi več kot polovico dnevnega ambulantnega časa. In le slaba četrtina navaja, da za to porabijo med 11 od 25 odstotkov časa, kar bi bila še sprejemljiva obremenitev. Informacijska tehnologija naj bi olajšala delo zdravstvenega osebja, ne pa ga otežile, kot se dogaja v realnosti družinskih zdravnikov. In prav to smo videli na javni tribuni 30. januarja – na praktičnem primeru. Vsi smo sli lahko ogledali, kako na primer poteka oddaja e-napotnice. Prikazano je bilo, da mora zdravnik opraviti tudi do 17 klikov in pri tem izpolnjuje okenca. Samo prikaz e-napotnice in hiter sprehod čez podatke, ki jih je potrebno vnesti, je računalniškemu podjetju vzel 4 minute. 

V Zdravniški zbornici pričakujemo, da bo Ministrstvo za zdravje upoštevalo naše predloge in na ta način izboljšalo pogoje dela v primarnem zdravstvu, s tem pa k delu na področju družinske medicine privabilo čim več zdravnikov.