Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

»Ali smo se kaj naučili, naredili domačo nalogo?«

avg. 20, 2020, 18:00 pop. by User Not Found
Kaj pa domača naloga? Navajeni smo, da (domače) naloge dajemo drugim: starši otrokom, učitelji učencem, voditelji podrejenim, politiki svojim privržencem in državljanom. Vsi ti pa – kot da verjamemo, da smo te naloge dolžni izpolniti brez ugovorov in da nalog v nasprotni smeri sploh ne smemo dajati.

Že dalj časa razmišljam o vlogi zdravništva in zdravniške zbornice v času epidemije. Res je, da smo o svojem delu redno obveščali članstvo in smo pripravili poročilo za poslance naše skupščine, vendar ostaja dejstvo, da zdravniška zbornica ni bila povabljena k sodelovanju v nobeno svetovalno ali odločevalno skupino na državni ravni. Tako ostaja »aktivni opazovalec« dogajanja, na katero pa nima vpliva.

K pisanju o tej temi me je spodbudil kolega prim. dr. Teodor Pevec, predsednik Častnega razsodišča Slovenskega zdravniškega društva in strokovni vodja Splošne bolnišnice Ptuj, ki je v svoji kolumni v Delu opozoril na vprašanje, s katerim se ukvarja večina slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, torej Ali smo se kaj naučili, naredili domačo nalogo?

To vprašanje si kot predsednica zdravniške zbornice pogosto zastavljam. Na prvi del lahko odgovorim: naučili smo se zelo veliko, učenje na vseh ravneh je potekalo v pospešenem ritmu, znanje in izkušnje smo pridobivali dosti laže kot pred epidemijo. Ponovili smo osnove epidemiologije in preventive pred nalezljivimi boleznimi in osveženo znanje vpeljali v svoja delovna okolja, naučili smo se, da so mnogi podatki dosegljivi na spletu, da imamo več delujočih platform za izobraževanje. Naučili smo se hitrega povezovanja ne le z drugimi zdravstvenimi strokami, temveč tudi s strokovnjaki tehničnih, matematičnih in naravoslovnih ved. Začeli smo razumevati sporočila in pasti statistike in se čudili modelom, s katerimi so predvidevali širjenje SARS-CoV-2. Koliko so se ti modeli izkazali tudi v praktični uporabi, bomo šele analizirali. Tako kot bomo (še dolgo?) analizirali podatke o številu okuženih, obolelih in umrlih, saj smo se naučili, da tudi to ni tako preprosto, kot se je zdelo pred epidemijo. In da verjetno nikoli ne bomo izvedeli, koliko zdravstvene škode je nastalo zaradi neopravljenih zdravstvenih (ne le zdravniških) storitev v času epidemije. Naučili smo se uporabljati spletne povezave na vseh mogočih ravneh, vzpostavljati bolj strokovne in poglobljene stike s pacienti tudi na daljavo, delovati v konzilijih iz svojih delovnih sob po videopovezavah. Naučili pa smo se tudi, da je osebni stik med zdravnikom in pacientom še vedno tisti temelj, na podlagi katerega se odločamo za zdravljenje. O tem so prepričani tako pacienti in njihovi bližnji kot tudi zdravniki.

Kaj pa domača naloga? Navajeni smo, da (domače) naloge dajemo drugim: starši otrokom, učitelji učencem, voditelji podrejenim, politiki svojim privržencem in državljanom. Vsi ti pa – kot da verjamemo, da smo te naloge dolžni izpolniti brez ugovorov in da nalog v nasprotni smeri sploh ne smemo dajati. A v zdravniški zbornici gremo točno po tej poti in sprašujemo odgovorne za zdravstvo v naši državi, ali so naredili domačo nalogo:

  • pripravili pravne (zakonske) podlage za:
    - odločanje v času epidemije, predvsem glede hierarhije odločanja o pomembnih nalogah in omejitvah,
    - plačevanje dodatnih stroškov za zaščitno opremo in dodatne zaposlitve,
    - vključevanje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov v delovanje zdravstvenega sistema,
    - shemo in protokole za delovanje prostovoljcev (strokovnjakov in laikov oz. študentov),
     
  • pripravili (javno dostopen) razpored zdravstvenih ustanov glede delovanja v času naslednjega vala epidemije,
  • izdelali algoritme za določanje zaposlenih na posamezna delovišča,
  • zagotovili več sredstev za podhranjeno zdravstvo,
  • zagotovili socialnim zavodom primerne prostore in usposobljeno osebje za dobro  zdravstveno oskrbo varovancev,
  • vključili širši krog relevantnih strokovnjakov in laikov v razprave o nujno potrebnih spremembah v protokolih.

In še bi lahko naštevali naloge, za katere upravičeno pričakujemo, da so bile narejene na podlagi spomladanskih izkušenj. Mogoče so narejene, a mi ne vemo zanje …

Moder gospodar vključi vse vire, ki so na voljo. Zato poudarjamo, so vrata zbornice, zdravnikov in zobozdravnikov odprta za vse oblike sodelovanja. Dokler smo lahko le v vlogi opazovalcev, bomo opozarjali na slabosti zdravstvenega sistema in njegove organizacije ter vztrajali pri tem, da je za jesen treba biti bolje pripravljen. Sicer grozi kaos.

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Predsednica

Iskalnik zdravnikov z veljavnimi licencami

Specializacije

Podstran specializacij je namenjen pregledu tekočih razpisov specializacij, pregledu vsebine posameznih specializacij ter z njimi povezanih dokumentov in seznamov glavnih mentorjev, koordinatorjev ipd.

Preberi več

Objava vseh Izobraževanj za člane ZZS

Oglejte si celoten seznam izobraževanj, ki vam jih nudi ZZS v okviru svojih storitev. Preverite kakšni so njihovi programi in kolikšne kreditne točke za udeležbo.

Preberi več

Navodila za organizatorje izobraževanj

Postopek za dodelitev kreditnih točk.

 

Preberi več

Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti

Informacije in vsebine najdete na: www.prepoznajnasilje.si

- pripomočki in obrazci
- izobraževalne vsebine
- kontakti za pomoč žrtvam

Preberi več

e-poslovanje z ZZS - SPLETNI OBRAZCI

Navodila za odprtje "Varnega elektronskega predala - VEP" in povezave do vlog ter obrazcev za oddajo preko VEP ali spletnega portala ZZS.

Več

Slovensko zdravniško športno društvo Medicus

Vabljeni k ogledu spletnih strani SZŠD Medicus in udeležbi na športne dogodke.

Preberi več

Plačevanje članarine

Zbornica želi preiti na skrbno in okolju prijazno poslovanje, zato stremi k zmanjšanju papirnega poslovanja. S tem namenom prosi vse člane, ki še vedno prejemajo položnice na svoj naslov, da se odločijo za enega od naslednjih načinov plačila članarine preko:

  • delodajalca (ta način uredite pri svojem delodajalcu),
  • SEPA direktne bremenitve (obrazec SEPA direktna bremenitev za fizične osebe in obrazec B2B za pravne osebe),
  • Hal mBills telefonske aplikacije (http://www.mbills.si/),
  • e-računa, ki ga prejmete v svojo spletno banko, kar uredite v svoji spletni banki,
  • računa, ki ga v pdf obliki prejmete na elektronski naslov (sporočite na: racunovodstvo@zzs-mcs.si).

V primeru težav ali vprašanj v vezi zborničnih aplikacij nas kontaktirajte na: Podpora.