Strokovni nadzori, ki jih kot javno pooblastilo izvaja zdravniška zbornica, niso namenjeni iskanju dokazov oziroma krivde za potrebe policije in tožilstva, temveč zagotavljanju večje kakovosti dela in s tem večje varnosti pacientov.

Pred poslanci državnega zbora in pred celotno slovensko javnostjo so se na seji odborov v državnem zboru v torek, 9. junija, na ogled postavile slabosti sedanje ureditve domske oskrbe za bolne starostnike, ki ne morejo več živeti v svojem domačem okolju. Seja je bila sklicana po medijskih objavah o domnevno napačnem ravnanju kolegov v nekaterih domovih v času epidemije. Vse v dobro premišljenem scenariju, v katerem ni bilo mesta za zdravniško zbornico, saj na sejo sprva ni bila povabljena.

Mnogi kolegi so me opozarjali, da bi zdravniška zbornica lahko v medijih oblatene zdravnike zaščitila že takoj po objavi »obtožb«. Vendar takrat, v sredini maja, zdravniška zbornica ni imela nobenih podatkov, ne dokumentov, niti nobenih v medijih prikazanih obrazcev ali priporočil, niti ni sodelovala pri izbiri koordinatorjev. Še več, zdravniška zbornica ni bila niti med naslovniki večine navodil o organizaciji dela v DSO, ne glede na to, od kod so bila posredovana (od MZ, NIJZ, RSK, strokovnih združenj in drugih).

Zato sem že 17. maja 2020 državni sekretarki dr. Tini Bregant predlagala, da se odredi sistemski nadzor po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (82. člen), saj lahko le na podlagi ugotovitev dejanskega stanja podamo verodostojno mnenje, ki bo zdržalo tudi napade s strani javnosti in politike. To je tudi edini način, da pridemo do jasnih odgovorov na številna vprašanja, ki se pojavljajo ne samo v javnosti, temveč tudi znotraj medicinske stroke. Kljub hudim očitkom, ki so se pojavili v javnosti, do danes na zdravniško zbornico ni prišla niti ena prijava suma napačnega ravnanja zdravnikov.

Žal minister Tomaž Gantar ni sledil mojemu predlogu in je dan po oddaji Tarča, v petek, 5. junija, podal zahtevo za takojšnji izredni strokovni nadzor, ki naj bi ga opravili skupaj z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v nadaljevanju: Zbornica – Zveza). Še isti dan smo ministra prosili za pojasnilo oz. navedbo razlogov za to, da ni bil odrejen sistemski nadzor. Odgovora do danes nismo dobili.

Vodstvi Zdravniške zbornice Slovenije ter Zbornice – Zveze sta na skupnem sestanku 10. junija analizirali možnosti za izvedbo nadzora in se strinjali, da nasprotujeta izvedbi izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem, saj namen, ki ga zasleduje ministrstvo z uvedbo nadzora, ne more biti izpolnjen s strokovnim nadzorom s svetovanjem. Ta je namreč skladno s prvim odstavkom 78. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti namenjen zgolj nadzoru nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ne pa tudi ugotavljanju pravilnosti organizacije obravnave oskrbovancev v času trajanja epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19).

Zbornici zato predlagata, da ministrstvo prekliče svojo zahtevo za izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem nad 11 izvajalci zdravstvene oskrbe v domovih za starejše ter za te primere uvede sistemski nadzor iz 82. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta namreč omogoča obravnavo nepravilnosti v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa ali nepravilnosti v zvezi s kakovostjo in varnostjo dela zdravstvenih delavcev, zdravstvenih sodelavcev ali zdravstvenih storitev pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

Ob omembi strokovnih nadzorov pa ponovno poudarjam, da strokovni nadzori, ki jih kot javno pooblastilo izvaja zdravniška zbornica, niso namenjeni iskanju dokazov oziroma krivde za potrebe policije in tožilstva, temveč zagotavljanju večje kakovosti dela in s tem večje varnosti pacientov.

Zdaj je čas za pregled dogajanja v času epidemije, čas, da strokovnjaki ugotovijo, kaj je delovalo in kaj ni, kaj bi bilo treba izboljšati in kaj ukiniti. To, kar potrebujemo, so jasni in učinkoviti državni načrti, po katerih se bo lahko v najkrajšem obdobju vzpostavilo delovanje zdravstva v izrednih razmerah. Vse drugo obračunavanje služi le namenu, kot ga ima »blatilni stroj«. 

Zdravniki in zobozdravniki si v okviru Zdravniške zbornice Slovenije in tudi v vseh drugih strokovnih združenjih dejavno prizadevamo za izboljšanje kakovosti in varnosti našega dela. Pri teh načrtih pa ves čas pogrešamo podporo in pomoč države. Le s pomočjo države, ki nam bo zagotovila ustrezno zakonodajo in sredstva za delo, bomo lahko varno vozili v pravo smer, v smer napredka in dostopnega zdravstva za vse prebivalce naše države.

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Predsednica