»Še zmešalo se mi bo od teh številk,« sem se potožila vnuku drugošolcu, ki mora vsak dopoldan hoditi v domačo šolo. »Številke so easy«, me je podučil, »branje je veliko težje.« Prav ima, mala glavica, ki mora odraščati v tako drugačnih pogojih kot še pred mesecem dni. Na srečo ima dva brata, ki mu vsaj delno nadomestita družbo sošolcev.
Meni pa številke še vedno delajo težave. Tako tiste, ki so, kot one, ki jih ni. Statistika vsakemu zdravniku, tako kot vsem drugim prebivalcem naše dežele, vsak dan znova pove, kje smo. Ne vemo pa, kje bomo. Čez teden ali mesec dni. Zato radi ogledujemo modele, iz katerih bi lahko razbrali, kdaj in kam bomo šli poleti na dopust – saj nam je jasno, da dosti prej epidemije in omejitev najbrž ne bo konec.
Zanimivo je, da je naša zbornica postala nekakšno informativno središče, saj se name osebno in na zbornico poleg naših članov obračajo tudi strojni inženirji, konstruktorji, matematiki, fiziki, statistiki, potapljači, izdelovalci prototipov respiratorjev, ljudje, ki bi znali pripeljati v Slovenijo opremo za naše zdravstvo …
Tako je pred nami življenjska priložnost za interdisciplinarno povezovanje, ki se je v zametkih pojavljalo že pred epidemijo. Zato lahko ponosno pokažemo na skupni članek, ki je bil sprejet v revijo Frontiers in Physics (v 24 urah zaradi situacije in pomena članka, so zapisali recenzenti) in ki je delo naših znanstvenikov. Članek jedostopne tukaj >>>

S številkami se ukvarja tudi Sledilnik https://covid-19.sledilnik.org/, kjer boste našli aktualne številke, koliko je okuženih, hospitaliziranih, v intenzivnih enotah, umrlih in ozdravelih – vse lepo po regijah in časovnem zaporedju.
Ob vseh teh številkah, prikazih, modelih, izračunih pa pogrešamo številke o tem, koliko imamo v Sloveniji okuženih zdravnikov in zobozdravnikov. Imamo le podatek o skupnem številu okuženih zdravstvenih delavcev, a ne vemo, kje (lokacija) in kako so se okužili. So se okužili pri svojem delu ali v domačem okolju? So imeli pri delu dovolj ustrezne varovalne opreme? So jo pravilno uporabljali?
To so tiste številke, ki bi jih morali imeti pred očmi vsak dan, vsako uro. Da bi znali pravilno ukrepati in zaščititi zdravstveno osebje, ki je ključno za potek vrha epidemije, ki se nam bliža. Teh številk pa ni. Zato beremo, kar je težje – kot je že ugotovil moj vnuk. Beremo vsebine, ki nam jih pošiljajo kolegi iz tujine in vedno več tudi naši kolegi. Vsebine so težke, le malo je vedrih. A dokler pišemo in komuniciramo, vemo, da smo, da si bomo pomagali in da bomo ostali povezani ves čas epidemije in tudi še po njej.

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Predsednica