Tak je naslov knjige, ki je svetovna uspešnica in nosi podnaslov Skrivni dnevnik mladega zdravnika. Avtor knjige Adam Kay je tudi (angleški) zdravnik. In je bil mladi zdravnik. Pa ni več. Šest let po tem, ko je opustil zdravniški poklic in postal pisatelj, se je pogovarjal s številnimi nekdanjimi kolegi. »Zdravniki množično bežijo iz javnih bolnišnic, in ne le to, množično tudi opuščajo kariere v zdravstvu. Ko sem se za odhod odločil jaz, sem bil le motnja v matrici, zgolj odklon od normale. Zdaj pa je z razpoložljivim kadrom komajda še mogoče pokrivati luknje, ki so nastale, ker se je toliko zdravnikov odločilo za drugačno pot …« je zapisal v 10. poglavju, ki nosi naslov POSLEDICE.

Če pogledamo statistične podatke, bomo videli, da sta tako Združeno kraljestvo kot Slovenija (2,8 oz. 3,1 zdravnika na 1000 prebivalcev) krepko pod povprečjem OECD, kaj šele EU. Zdravniki odhajajo v države, kjer imajo boljše pogoje dela. Ne boljše plače, temveč boljše pogoje dela, več časa za bolnike, manj administrativnih obremenitev, s katerimi naše zdravnike zasipata ZZZS in NIJZ. Zato toliko bolj boli, ko predsednik vlade Marjan Šarec v Državnem zboru izjavi, da se je v zadnjih treh letih število zdravnikov povečalo za desetino, kar, mimogrede, ne drži. Na protest Zdravniške zbornice Slovenije, objavljen v STA in številnih medijih, nismo dobili odziva, v bran nas ni vzel niti »naš« minister. Pa smo si to želeli in potihoma celo upali, da bo on kot poznavalec razmer v zdravstvu oznanil, da je zdravnikov v Sloveniji res premalo. In da mora on kot minister podpisati dokument za »interventni uvoz zdravnikov«.

Spet se vračam h knjigi Tole bo bolelo. Tudi v Sloveniji imamo mlade zdravnike, ki bi lahko bili avtorji podobne knjige. V resnici so avtorjeve izkušnje zelo podobne sporočilom, ki jih člani zbornice pošiljate na moj naslov. To so zgodbe, ki redko najdejo pot do javnosti, zgodbe, ki govorijo o kolegicah in kolegih, ki sami ne najdejo rešitev iz zagat, s katerimi se srečujejo vsak dan. Zgodbe, v katerih svojih stisk ne moremo dajati v javnost tudi zato, ker varujemo identiteto naših pacientov.

Vem, da bo knjigo Tole bo bolelo vzelo v branje tudi veliko zdravnikov. Ni lahko branje, ni za praznike, jo je pa smiselno prebrati pred pomembnimi odločitvami glede poklicne poti. Zato bi vam tudi jaz – podobno kot avtor knjige – rada dala vedeti, da sem vas (tako kot vedno doslej) pripravljena poslušati, prebrati vaša sporočila in vam odgovoriti nanje. Pogovorite se lahko tudi s svetovalci Zdravniškega ombudsmana.

Letošnje leto pa bi kljub številnim težavam, s katerimi se srečujemo, rada zaključila v bolj vedrem tonu, saj vem, da nas večina poklic zdravnika in zobozdravnika opravlja prizadevno in predano, da v njem sledimo Ženevski deklaraciji in to počnemo »svobodno, sklicujoč se na svojo čast«. Ohranimo te vrednote in se skupaj borimo za boljše zdravstvo.

V letu 2020 vam želim izpolnitev poklicnih in osebnih želja,

vaša

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Predsednica