Samostojni podjetnik je kot gospodarski subjekt za obveznosti, ki mu nastanejo iz poslovanja, neomejeno odgovoren z vsem svojim premoženjem. S. p. lahko ustanovi le vsak posameznik sam (ki sicer nato lahko zaposli druge delavce oz. jih angažira na podlagi pogodb civilnega prava (podjemne ali avtorske pogodbe)). Več oseb, ki bi želele skupaj ustanoviti pravno obliko za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, mora ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo, zasebni zavod ali kakšno drugo obliko pravne osebe.

Različne oblike opravljanja z s. p.

»Redni« in »popoldanski« s. p.:

»Redni« s. p.: Temeljna oblika s. p., na podlagi katere je zdravnik – samostojni podjetnik vključen v vsa socialna zavarovanja. Ta oblika pride v poštev, kadar zdravnik podjetniške dejavnosti ne opravlja obstransko, poleg zaposlitve, pač pa je s. p. njegov glavni vir dohodka.

»Popoldanski« s. p.: Popoldanski s. p. je pogovorni izraz, ki označuje samostojnega podjetnika, ki opravlja to dejavnost kot postranski poklic in ni na tej podlagi vključen v obvezna socialna zavarovanja (pač pa je vanje vključen na drugi podlagi, najpogosteje na podlagi svoje zaposlitve). Ta oblika s. p.-ja pride praviloma v poštev, kadar gre za manjši obseg dejavnosti, ki se izvaja poleg redne zaposlitve.

Pravni status rednega s. p. in popoldanskega s. p. je enak. Prav tako imata enake dolžnosti in pravice. Razlika je le v plačilu prispevkov za socialno varnost.

»Klasični« in »normirani« s. p.:

Termina »klasični« in »normirani« s. p. se nanašata na ugotavljanje davčne osnove (deleža vseh prihodkov podjetnika, od katerega se določi višina obdavčitve).

»Klasični« s. p.: Pri tem se za potrebe obdavčitve upoštevajo dejanski prihodki in dejanski odhodki. Ta oblika je nekoliko zahtevnejša z vidika vodenja poslovnih knjig, saj zahteva ustrezno evidentiranje tako prihodkov kot tudi odhodkov, da jih je mogoče z vidika obdavčitve priznati kot odhodke.

»Normirani« s. p.: Pri »normiranem« s. p. se za potrebe obdavčitve upoštevajo dejanski prihodki in normirani odhodki.

Postopek registracije s. p.

Registracija s. p. je hitra, preprosta in brezplačna, izvesti pa jo je mogoče:

• od doma na portalu Slovenska poslovna točka (SPOT), za kar je potrebno imeti digitalno potrdilo in zahtevano opremo, postopek registracije na portalu SPOT je (skupaj z navodili) dostopen na tej povezavi, natančnejša navodila pa so dostopna na tej povezavi;
• na eni od točk SPOT (postopek in zahtevani dokumenti ob registraciji so dostopni na tej povezavi);
• s prijavo po pošti, vendar mora biti v tem primeru podpis ustanovitelja na prijavi overjen.

Celoten postopek registracije s. p. je opisan na tej povezavi.

Nekatere posebnosti v zvezi z registracijo s. p. za zdravnike

Določitev firme: Pravila za določitev firme oz. imena s. p. so zakonsko natančno urejena. Firma mora vsebovati ime in priimek podjetnika, označbo, ki nakazuje na glavno dejavnost podjetnika in oznako »s. p.«, lahko pa vsebuje tudi dodatne sestavine. Sestavina firme, ki nakazuje dejavnost in oznaka podjetja morata biti v slovenskem jeziku. Dodatne sestavine (t. i. fantazijsko ime) firme lahko poleg črk slovenske abecede vsebujejo tudi črke x, y, w, q. Firma se mora jasno razlikovati od firm s. p., ki so vpisane v poslovni register Slovenije. Obstoj podobne firme je mogoče preveriti na spletnem portalu AJPES.

Pri zdravnikih – samostojnih podjetnikih bo glavna dejavnost praviloma povezana s področjem zdravniške službe (splošna zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost, specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost ali druge – glej zavihek »dejavnost«), ki jo opravljajo.

Primera popolne firme:

• Ambulanta splošne medicine, Janez Novak, dr. med., s. p.;
• Ambulanta specialistične dejavnosti dermatologije, Janez novak, dr. med., spec., s. p.
  

Primere firm že registriranih zdravnikov – samostojnih podjetnikov, lahko vidite na spletnem portalu Ajpes.

Poslovni naslov: Poslovni naslov je naslov, kjer podjetnik opravlja svojo dejavnost ali vodi svoje posle. Naslov mora biti veljaven, to pomeni, da je usklajen z Registrom prostorskih enot, sicer vpis v PRS ni mogoč. Podjetnik, ki ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, navedenem na prijavi, mora prijavi priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da podjetniku dovoljuje poslovanje na naslovu. Izjava lastnika objekta mora biti overjena pri notarju ali upravni enoti.

Poslovni naslov je lahko drug kot naslov, na katerem se dejansko izvaja zdravstvena dejavnost. Prostori, v katerih se izvaja zdravstvena dejavnost, morajo ustrezati predpisanim standardom, kar se preverja v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

Podatki o dejavnostih: Bodoči podjetnik mora v Prijavi za vpis v poslovni register Slovenije navesti vse dejavnosti, ki jih bo opravljal. Podjetnik namreč ne sme opravljati dejavnosti, ki jih ni vpisal v PRS. Dejavnosti podjetnika se vpišejo v PRS v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti. Pri tem lahko podjetnik registrira neomejeno število dejavnosti, za dopustnost registracije pa tudi ni pomembno, ali bo podjetnik neko dejavnost, ki jo je registriral, tudi dejansko izvajal.

Za potrebe izvajanja zasebne zdravstvene dejavnosti bo v poštev prišla registracija dejavnosti, povezanih z zdravstvom. Dejavnosti, za katerih urejanje je pristojno ministrstvo za zdravje, in ki bodo praviloma prišle v poštev pri registraciji s. p. za potrebe opravljanja zasebne zdravstvene dejavnosti, so skupaj z opisom in pogoji na voljo na tej povezavi in tej povezavi.

Vse dejavnosti s področja zdravstva so opisane tudi v Pojasnilih k standardni klasifikaciji dejavnosti, str. 171 in nasl.

Za pomoč pri izbiri ustreznih dejavnosti se sicer lahko obrnete tudi na SPOT svetovanje.

Sklep o vpisu v poslovni register

Po uspešno opravljenem vpisu registrski organ izda sklep o vpisu v poslovni register.

Odprtje poslovnega računa

Za potrebe izvajanja dejavnosti je potrebno imeti tudi transakcijski račun, na katerega se izvajajo nakazila v zvezi z opravljenimi storitvami.

Zakon o davčnem postopku je do leta 2018 določal, da mora podjetnik za potrebe s. p.-ja obvezno imeti ločen poslovni račun. Po tem letu takšna zakonska zahteva več ne obstaja, vendar pa je imetništvo ločenih računov še vedno priporočljivo za potrebe pravilnega vodenja poslovnih knjig. V primeru normiranega popoldanskega s. p. je vodenje poslovnih knjig preprostejše, zato je imetništvo enega transakcijskega računa za zasebne in poslovne potrebe v praksi izvedljivo predvsem pri tej obliki s. p.

Ob tem je potrebno izpostaviti, da nekatere banke ne dovolijo uporabe zasebnega TRR računa za potrebe poslovanja z s. p., zato je v primeru odločitve o uporabi enega TRR potrebno vselej preveriti pri banki, ali to dopušča.

Prijava na FURS in prijava v obvezna socialna zavarovanja

V roku 8 dni  po vpisu v poslovni register (datum vpisa je razviden iz sklepa o vpisu, določi pa ga ustanovitelj s. p. sam – v zvezi s tem je edina omejitev, da je datum ustanovitve lahko postavljen na največ en mesec po oddaji vloge o vpisu) je potrebno davčnemu uradu sporočiti naslednje podatke:

• število in lokacije poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
• poslovne enote doma in v tujini,
• kapitalske naložbe doma in v tujini,
• številke računov v tujini,
• povezane osebe,
• osebo, ki vodi poslovne knjige,
• način vodenja knjig in v zvezi s tem priglasitev ugotavljanja davčne osnove (npr. vodenje knjig po dejanskih stroških ali pa vodenje knjig z upoštevanjem normiranih odhodkov),
• davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.
  

Poleg tega pa se je potrebno tudi prijaviti v obvezna socialna zavarovanja z obrazcem M-1. Tako posredovanje podatkov davčnemu uradu kot prijava v obvezna socialna zavarovanja sta možna preko portala SPOT.

Pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti

Pred začetkom opravljanja zasebne zdravstvene dejavnosti je potrebno pridobiti dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Več o vsebini in postopku pridobitve tega dovoljenja si lahko preberete na tej strani Zdravniške zbornice Slovenije in tej strani Ministrstva za zdravje.

Zavarovanje odgovornosti

Zdravnik in doktor dentalne medicine, ki dela neposredno z bolniki, mora biti zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu, kar je prav tako potrebno urediti pred začetkom izvajanja dejavnosti. Zavarovalno vsoto po posameznih specialnostih vsako leto določi Zdravniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, več informacij o tem pa je na voljo na tej spletni strani.

Vpis v register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ), ki ga vodi NIJZ

Za prvi vpis izvajalca zdravstvene dejavnosti v RIZDDZ je potrebno priložiti kopijo dovoljenja MZ za izvajanje zdravstvene dejavnosti ter izpolniti obrazca NIJZ-SL3 (prijava izvajalca) in NIJZ-SL2 (prijava zaposlitev zdravstvenih delavcev). Več informacij je na voljo na spletni strani NIJZ.