Delovna skupina Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje ter pridruženi zdravniki opažamo, da je v predvolilnih programih in javnih soočenjih kandidatov za župane vpliv okoljskih odločitev na zdravje prebivalcev premalo izpostavljen. Prebivalci imajo pravico vedeti, kaj kandidati dejansko nameravajo storiti za zaščito njihovega zdravja in zdravja njihovih otrok.
Na zdravnike in Zdravniško zbornico Slovenije se obračajo nemalokrat obupani občani, ki jih skrbijo tveganja za pitno vodo zaradi kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, načrti za sežigalnici v Ljubljani in Mariboru ter vplivi industrijskih objektov na okolje in zdravje v Ilirski Bistrici, Škofji Loki, na Jesenicah, v Grosupljem, Kanalu ob Soči, Apačah, Radovljici ...
Zdravniki delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje nasprotujemo gradnji sežigalnic in drugih naprav za termično obdelavo odpadkov v slabo prevetrenih kotlinah. Pozimi temperaturni obrati onemogočajo razprševanje onesnaževal, zato bi dodatni izpusti iz sežigalnic še povečali izpostavljenost prebivalcev. Po oceni Evropske agencije za okolje v Sloveniji zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5 letno umre več kot tisoč ljudi, v povprečju približno deset let prezgodaj. Onesnaženemu zraku v Ljubljani je tako mogoče pripisati približno desetino vseh smrti.
V Srednji Soški dolini je dolgoletno onesnaževanje že hudo prizadelo zdravje prebivalcev, zaradi nesaniranega okolja pa še vedno umirajo ljudje v Anhovem in okolici. Zato ob ponovni razpravi o sosežigu odpadkov pozivamo k ohranitvi dogovorjenih okoljskih standardov.
Pri odločanju moramo imeti v mislih predvsem otroke, saj bodo prav oni najbolj občutili posledice naših napačnih odločitev. Slovenija je med tremi evropskimi državami z največjim bremenom astme pri otrocih zaradi onesnaženega zraka.
Nasprotujemo tudi gradnji kanalizacijskih kanalov nad vodonosniki, iz katerih črpamo pitno vodo. Ob puščanju lahko škodljive snovi iz odpadne vode, med njimi tudi rakotvorne snovi in hormonskimi motilci, onesnažijo podzemno in pitno vodo. V ljubljanski vodarni so zaradi onesnaženja podzemne vode z verjetno rakotvornim tetrakloroetenom vodnjaki že več let izključeni iz obratovanja.
Od kandidatov pričakujemo, da se jasno opredelijo do konkretnih projektov z okoljskimi tveganji in do obstoječih okoljskih problemov. Med temi so neupoštevanje pravil pri gradnji na območju, onesnaženem z uranom, neukrepanje ob divjih odlagališčih azbestnih odpadkov in razpadajočih azbestnih strehah, izpusti formaldehida, zakopavanje nevarnih kemikalij ter onesnaževanje rek in pitne vode. Svoja stališča naj utemeljijo s preverljivimi podatki in povedo, katere ukrepe nameravajo sprejeti za varovanje zdravja prebivalcev in okolja.
Medije pa pozivamo, da od kandidatov take odgovore tudi zahtevajo.
izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med.
prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.
Ana Mavrič, dr. med.
Nevenka Mlinar, dr. med.
mag. Marina Praprotnik, dr. med.
prof. dr. Zvonka Rener Primec, dr. med.
Tanja Varl Turk, dr. med.
izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med.
Ana Benedik, dr. med.
Člani delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje ter pridruženi zdravniki
