"Zbolevanju za pljučnim rakom zaradi radona lahko pripišemo okoli 60 oseb letno, kar je približno 5 % vseh rakov pljuč. Tako da je radon eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj pljučnega raka poleg tobačnega dima,« ob evropskem dnevu radona svari Ana Mihor, dr. med.,spec. javnega zdravja pri Registru raka RS na Onkološkem inštitutu, kjer so izvedli prvo slovensko geografsko raziskavo o zbolevanju za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu.
Pri nas sta najbolj ogroženi območji južni in jugovzhodni del Slovenije. »Ob sočasnem kajenju in izpostavljenosti radonu se tveganje za pljučnega raka ne samo sešteva, ampak množi in ocenjujejo, da so kadilci kar 25-krat bolj ogroženi zaradi radona kot nekadilci,« dodaja. Gre za naravni radioaktivni plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja v zemeljski skorji. Z radioaktivnim razpadom urana iz tal prehaja v ozračje in lahko prodira tudi v zaprte prostore, kot so jame, rudniki in stavbe.
Brez tega, da preverimo koncentracijo radona v prostoru, ne moremo vedeti, kako izpostavljeni smo. Merilnike izposojajo na Upravi za varstvo pred sevanji. Če so vrednosti nad 300 bekerlov na kubični meter, strokovnjaki svetujejo radonsko sanacijo objekta in redno zračenje prostorov. 📡 »Seznanite se z ravnmi radona v svojem okolju tako, da poglejte na lokalni zemljevid radona, poiščite strokovno pomoč za merjenje radona v prostorih in po potrebi znižajte koncentracije,« pravi Ana Mihor, dr. med.
