Začelo se je dvodnevno srečanje Evropskega združenja mladih zdravnikov, ki ga v Sloveniji prvič gostita Zdravniška zbornica Slovenije in Mladi zdravniki Slovenije. Namenjeno je izmenjavi izkušenj, oblikovanju skupnih stališč in krepitvi mednarodnega sodelovanja pri reševanju izzivov, s katerimi se soočajo mladi zdravniki in zdravstveni sistemi. Zbrane sta med drugim nagovorili predsednica Zdravniške zbornice, prof. dr. Bojana Beović ter generalna sekretarka Zdravniške zbornice in vodja Oddelka za specializacije, Tina Šapec, univ. dipl. prav.
Na fotografijah:
Generalna skupščina Evropskega združenja mladih zdravnikov (EJD),
udeležilo se je je 70 delegatov iz 24 držav
Kot je poudarila predsednica Zdravniške zbornice, prof. dr. Bojana Beović, čuti določeno mero zaskrbljenosti nad prihodnostjo, saj smo priča napredku v medicinski tehnologiji in družbenim trendom, za katere se zdi, da gredo v napačno smer. Vse več je nezaupanja v znanost ter političnih teženj po iskanju preprostih odgovorov na kompleksna vprašanja. "Ne verjamem, da bo umetna inteligenca spodkopala zdravniški poklic. Nasprotno, zdravniki imamo dovolj široko in poglobljeno izobrazbo, da umetno inteligenco razumemo in jo uporabljamo kot orodje za boljšo, varnejšo obravnavo bolnikov. Prav to globino izobrazbe moramo za vsako ceno ohraniti," je dejala.
Opozorila je pred zamislimi v številnih državah, da bi pomanjkanje zdravnikov in posledično prevelike delovne obremenitve nadomeščali zdravstveni delavci, usposobljeni na izobraževanjih različnega, pogosto omejenega obsega. "Nedvomno potrebujemo timsko delo s številnimi zdravstvenimi strokovnjaki, med drugim z medicinskimi sestrami, fizioterapevti, psihologi in farmacevti. Vendar morajo zdravniki v največjo korist naših bolnikov ohraniti osrednjo vlogo pri njihovi obravnavi."
Še en zaskrbljujoč trend pri upravljanju zdravstva se ji zdi prizadevanje, da bi zdravniško delo merili predvsem s številom opravljenih postopkov, s čimer se zdravnike spreminja v delavce za tekočim trakom. "Postopki so le en del našega dela – so orodja, ki jih uporabljamo pri skrbi za bolnike. Zato vas pozivam, da se zavzemate za čas, ki ga zdravniki potrebujemo za pregled dokumentacije in posameznih primerov, posvet s kolegi ter pogovor in svetovanje bolnikom."
Kot je položila na srce mladim kolegom: "Pred nami je veliko dela, medicina pa zahteva odpornost – sposobnost spoprijemanja z delovnimi obremenitvami in stresom, ki sta lahko včasih izjemna. Zdravnike za najboljšo možno obravnavo bolnikov ne usposabljajo le naše znanje in veščine, temveč tudi vztrajnost."
Generalna sekretarka Zdravniške zbornice in vodja Oddelka za specializacije, Tina Šapec, univ. dipl. prav., pa je predstavila raziskavo o trajanju podiplomskega medicinskega usposabljanja v Evropski uniji, ki jo je lani izvedla Zdravniška zbornica Slovenije v okviru ENMCA – Evropske mreže pristojnih organov na področju medicine. Evropska komisija je raziskavo prepoznala kot pomembno in relevantno, njene ugotovitve pa bodo prispevale k spremembam Direktive 2005/36/ES, Priloge V. Prvič smo zbrali podatke iz 24 od 32 držav, vključenih v raziskavo, o trajanju usposabljanja za specialnosti, navedene v Prilogi V, pa tudi za druge specialnosti, ki vanjo niso vključene.
Na fotografijah:
prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice,vodstvo EJD s predsednico ZZS in ministrom Tadejem Ostrcem,
Tina Šapec, univ. dipl. prav., generalna sekretarka Zdravniške zbornice in vodja Oddelka za specializacije
