Z veliko žalostjo smo sprejeli vest, da nas je zapustil prof. dr. Tomaž Tomaževič, pionir slovenske reproduktivne medicine in učitelj številnih generacij zdravnikov. S svojim vizionarstvom, izjemno kirurško spretnostjo in predanostjo pacientkam je pomembno zaznamoval razvoj zdravljenja neplodnosti ter se vztrajno zavzemal za njegovo dostopnost vsem, ki ga potrebujejo.
Objavljamo zapis, ki sta ga pripravila prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal in prof. dr. Borut Kobal z Ginekološke klinike UKC Ljubljana:
Prof. Tomaž Tomaževič se je rodil 2. 11. 1943 v Ljubljani. Medicinsko fakulteto je končal leta 1968, specializacijo
iz ginekologije in porodništva pa leta 1975. Že kot usmerjen študent je začel z delom in usposabljanjem na
Ginekološki kliniki v Ljubljani, kjer je bil nato zaposlen vse do upokojitve leta 2013. Zaposlen je bil tudi na Katedri
za ginekologijo in porodništvo kot redni profesor in bil njen predstojnik od leta 1988 do leta 1996.
Njegovo obsežno delo s področja reproduktivne medicine ter endoskopskih in mikrokirurških operacij
zaznamujejo številni zgodovinski in strokovni mejniki.
Osemdeseta leta so bila za Slovenijo zelo pomembna. Rojevala se je nova država, na področju zdravljenja
neplodnosti pa se je začelo vedno bolj uveljavljati laparoskopsko kirurško zdravljenje in uvajali so se postopki
zunajtelesne oploditve. Vse našteto je pomembno izboljšalo rezultate na področju reproduktivne medicine.
Samo pet let je bilo potrebnih, da je po rojstvu Louise Brown v Združenem kraljestvu, ki je bila prva spočeta s
postopkom zunajtelesne oploditve, prišlo do rojstva tudi v Sloveniji, na Ginekološki kliniki v Ljubljani. In prav to
obdobje je pomembno in odločilno zaznamoval prof. Tomaževič s sodelavci.
To je odraz njegovega izjemnega vizionarstva, neustavljive volje in popolne delovne discipline.
Brez lažne skromnosti si upamo trditi, da je to, da je reproduktivna medicina paradna disciplina v slovenskem
prostoru, v veliki meri njegova zasluga, njegovi nasledniki smo samo skrbniki njegove zapuščine. Ko gledamo
nazaj, vidimo, da je medicino sprejemal z lepoto romantika, hkrati pa z vso realnostjo.
Bil je karakterno prav poseben operater. Njegov pristop je bil enako angažiran, ne glede na to, ali je šlo za neko
majhno histeroskopijo ali komplicirane mikrokirurške operacije, ki so ga postavile ob bok znanim mikrokirurškim
operaterjem v Evropi. Pri operacijah se je odlikoval po izredni kirurški spretnosti in pragmatičnosti, tako da je
bilo na koncu vse videti tako enostavno.
Bil je vztrajen in uporen pri uvajanju novih diagnostičnih ali terapevtskih metod. Vsi se spomnimo njegovih burnih
razprav o vplivu pregrade maternice na neuspele nosečnosti. Na tem področju je imel veliko oponentov, vendar
ni popustil in na koncu je histeroskopska resekcija pregrade maternice našla mesto prav tam, kjer jo je prof.
Tomaževič zastavil. V tem kontekstu je treba omeniti tudi njegovo izumiteljsko žilico. Živel je v času, ko razne
aparature niso bile kar prosto dostopne. Takrat je kar sam s svojim sorodnikom naredil kakšen inštrument. Med
drugim je bil inovator VarioFlowa, avtomatiziranega gravitacijskega sistema za dovajanje in odvajanje tekočine
pri histeroskopiji. Ta naprava je še sedaj nepogrešljiv del našega vsakdana v operacijski sobi.
Navdajal ga je prastrah, da bi se genetski material zlorabljal in uporabljal v komercialne namene. Zato ne čudi,
da je bil pobudnik Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. S ponosom
lahko povemo, da smo bili med prvimi, ki smo imeli zakon o tem že leta 2000. Premišljeno in kompleksno je
opredeljeval vsa področja neplodnosti. Varoval je posameznika, korist otroka in premišljeno opredelil zarodek
ter mu izkazal primerno dostojanstvo. To je bil tudi zakon s pogledom in vizijo. Že takrat so vgradili vse
mehanizme za preprečevanje možnih zlorab trgovanja z genetskim materialom, ki ga v Sloveniji ni, v Evropi in
po svetu pa ni tako.
Ves čas se je zavzemal za to, da mora pomoč dobiti slehernik, ki jo potrebuje, in ne samo tisti, ki to finančno
breme zmore. Zato je bil trd pogajalec z ZZZS, kjer je dosegel plačevanje ciklusov po formuli šest postopkov za
prvo nosečnost in nadaljnji štirje za vsako naslednje rojstvo. To je izbojeval leta 2007 in tako radodarno
dostopnost je imel v tistem času samo še Izrael. Lahko si predstavljate, kako smo to v vsakem razpravljanju v
tujini z veseljem povedali in bili na to še kako ponosni.
Vedno je poudarjal, da moramo biti do svojega dela kritični, da smo lahko boljši in koristnejši samo če bomo
skrbno analizirali svoje podatke. Zgolj po zaslugi prof. Tomaževiča smo bili med prvimi, ki smo že leta 2001
poročali v Evropski monitoring. Ti podatki kažejo, da smo po dostopnosti v samem evropskem vrhu, po
uspešnosti postopkov pa v prvi tretjini. Na to je bil prof. Tomaževič izjemno ponosen, mi pa tudi.
Njegove pacientke in sodelavci ne moremo mimo tega, da je bil ves čas del nas in da je živel v neomejenem
času in svobodi. Srečeval si ga dopoldne, popoldne, zvečer, ob vikendih. Tako nam je dal nešteto možnosti, da
smo spoznavali njegovo delo, veščine, retorične spretnosti in se od njega posredno in neposredno učili. Njegovi
učenci smo se morali izjemno potruditi, da smo lahko tvorno sodelovali v njegovih diskusijah in poskušali
razumeti njegova vizionarska videnja.
Prof. Tomaževiču sta bili medicina in prav tako ginekologija položeni v zibelko in zapisani v njegovem genomu.
Bil je vnuk dr. Franca Derganca in njegove žene Hede Derganc, ki sta bila ustanovitelja prve zasebne bolnišnice,
ki se je imenovala Sanatorium Emona, Privatno zdravilišče za notranje in kirurške bolezni, Porodnišnica. Njegov
ded je bil poleg tega tudi filozof in pesnik.
Prof. Tomaževič ni imel privatne bolnišnice, vendar je vseeno presegel svojega dedka. Imel je več, njegova je
bila slovenska reproduktivna medicina.
Ob 100-letnici Ginekološke klinike smo se mu za njegovo delo zahvalili in ga nagovorili kot poslednjega
romantika in poeta slovenske reproduktivne medicine. Ta poimenovanje pove, da naš poet danes ne odhaja,
ker za poeti ostajajo večne pesmi in sanje.
Prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal in prof. dr. Borut Kobal,
Ginekološka klinika UKC Ljubljana
