Ob današnjem svetovnem dnevu revmatskih bolezni, 12. 10., opozarjamo na vse izrazitejše pomanjkanje specialistov revmatologije. V petih letih se je njihovo število zmanjšalo s 43 na 30, zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo pa ostaja nizko. Če želimo bolnikom tudi v prihodnje zagotavljati pravočasno in kakovostno obravnavo, bo treba hkrati pridobiti več novih specializantov in ustvariti pogoje, v katerih bodo že usposobljeni revmatologi želeli ostati v stroki.
Svetovni dan revmatskih bolezni je namenjen ozaveščanju o revmatskih in mišično-skeletnih boleznih ter njihovem vplivu na življenje posameznikov in družbe. Letošnja kampanja Evropske zveze revmatoloških združenj (EULAR) poteka pod geslom »Achieve Your Dreams« oziroma »Uresničite svoje sanje«. V ospredje postavlja cilje in želje ljudi z revmatskimi in mišično-skeletnimi boleznimi ter opozarja, da so za njihovo uresničevanje med drugim potrebni zgodnejša diagnoza, boljši dostop do zdravljenja, razumevanje in ustrezna podpora.
Ob svetovnem dnevu revmatskih bolezni smo pripravili tudi posnetek s predstavitvijo dela Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana ter zgodb bolnikov. »Naredili smo megalomanske, res megalomanske skoke v dobro bolnikov. Včasih smo lahko njihove težave le poslušali in jih skušali potolažiti, danes jih lahko zdravimo. Ta želja in zanos: 'Dajmo, začnimo delati,' sta po vseh letih še vedno tu. Še enkrat bi se odločila za enak poklic,« pripovedujejo zdravniki z oddelka. Predstojnik doc. dr. Žiga Rotar, dr. med., ob tem poudarja: »V zadnjem času se prvič v zgodovini pojavlja celo možnost, da bomo te bolezni nekoč lahko ozdravili.« Svoje delo opisuje kot nekakšno detektivsko zgodbo, saj iščejo raznolike in pogosto redke bolezni. V posnetku svoji izkušnji delita tudi 25-letni Jernej Globočnik, ki že tri leta živi z ankilozirajočim spondiloartritisom, ter Jani Klemenčič, vrhunski športnik in dobitnik olimpijske medalje, ki mu je revmatoidni artritis prekrižal željo po petem olimpijskem nastopu. Danes oba s pomočjo sodobnega zdravljenja živita polno in športno življenje. Na oddelku sicer letno v ambulantah obravnavajo okoli 17.000 bolnikov, v bolnišnici pa še približno 400, vse to z razmeroma majhno ekipo. »Čeprav nas je malo, se trudimo, da za bolnike poskrbimo kar se da dobro,« poudarja doc. dr. Rotar.
Oglejte si posnetek >>>
Število specialistov se je v petih letih zmanjšalo za skoraj tretjino
Po podatkih evidence članstva Zdravniške zbornice Slovenije je bilo 1. avgusta 2021 aktivnih 43 specialistov revmatologije, 1. avgusta 2026 pa je bilo aktivnih 36 zdravnikov s področja revmatologije: 30 specialistov in šest specializantov. Število specialistov se je tako v petih letih zmanjšalo za skoraj 30 odstotkov. Trideset specialistov pomeni približno dva revmatologa na 100.000 odraslih prebivalcev, kar je občutno manj od potreb. Za postopno približevanje evropskim standardom bi Slovenija potrebovala približno 50 do 60 aktivnih revmatologov. Ob tem samo število zdravnikov ne pokaže njihove dejanske razpoložljivosti za delo z bolniki. Na obseg kliničnega dela vplivajo krajši delovni časi, odsotnosti, dežurstva ter pedagoške in raziskovalne obveznosti.
Na 11 razpisanih mestih le trije novi specializanti
Skrb vzbujajoče je tudi nizko zanimanje mladih zdravnikov za revmatologijo. Na petih javnih razpisih v zadnjih treh letih je bilo razpisanih skupno 11 specializantskih mest, zapolnjena pa so bila le tri. V zadnjih desetih letih je bilo poleg tega, na željo specilizantov, trajno prekinjenih sedem specializacij. Specializacija iz revmatologije traja šest let in zahteva široko internistično znanje ter poglobljeno poznavanje imunologije, slikovne diagnostike, ultrazvoka, sodobnega imunomodulatornega zdravljenja in redkih sistemskih bolezni. Gre za strokovno izjemno dinamično področje, ki se hitro razvija, vendar strokovna zanimivost sama po sebi ni dovolj, če delovno okolje mladim zdravnikom ne ponuja ustreznih pogojev in dolgoročne perspektive. Med razlogi za odhode iz stroke oziroma manjše zanimanje zanjo se omenjajo velike delovne in administrativne obremenitve, dežurstva in delo zunaj ožje specialnosti, razmerje med odgovornostjo in plačilom ter premajhen vpliv zdravnikov na organizacijo lastnega dela.
Potrebujemo najmanj 20 do 25 novih revmatologov
Če želimo v prihodnjih letih izboljšati dostopnost revmatološke obravnave, zgolj nadomeščanje specialistov, ki se upokojujejo ali odhajajo, ne bo zadostovalo. V naslednjih petih letih bi bilo treba usposobiti in v stroki zadržati najmanj 20 do 25 novih revmatologov, ob nadaljnjih odhodih in upokojitvah pa verjetno še več.
Zdravniška zbornica se je zato vključila v pogovore z Ministrstvom za zdravje in pripravlja aktivnosti za promocijo specializacije med mladimi zdravniki. Med možnimi ukrepi predlaga tudi finančne spodbude za nove specializante revmatologije po vzoru družinske in urgentne medicine ter sistematično načrtovanje specializacij z razpisom najmanj štirih mest letno.
Pomemben del rešitve je tudi boljša organizacija dela. Z vzpostavitvijo centralne triaže napotnic, jasnejšo regijsko obravnavo bolnikov, digitalno podporo triaži in posodobitvijo smernic za napotovanje bi lahko bolje izkoristili obstoječe kadrovske zmogljivosti, razbremenili terciarne centre in skrajšali čakalne dobe. Smiselno je vključiti vse razpoložljive zmogljivosti, tudi zasebne izvajalce, če zagotavljajo enake strokovne standarde obravnave.
Sporočilo letošnjega svetovnega dne je zato pomembno tudi za slovenske bolnike: da bi ljudje z revmatskimi boleznimi lahko živeli čim bolj polno življenje in uresničevali svoje cilje, potrebujejo pravočasno diagnozo, dostopno specialistično obravnavo in dovolj zdravstvenih strokovnjakov, ki jim jo lahko zagotovijo.
