Predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije so v okviru obiskov regij obiskali ptujsko-ormoško regijo ter se z vodstvi in zdravniki Zdravstvenega doma Ptuj in Zdravstvenega doma Ormož, Splošne bolnišnice Ptuj in Psihiatrične bolnišnice Ormož pogovarjali o razmerah v zdravstvu, kadrovskih izzivih, potrebah prebivalstva ter možnostih za nadaljnji razvoj zdravstvene oskrbe v regiji.
Zdravniško zbornico Slovenije so na obisku zastopali prof. dr. Bojana Beović, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice, Tina Šapec, univ. dipl. prav., generalna sekretarka Zdravniške zbornice, Boštjan Kersnič, dr. med., predsednik Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo pri ZZS, ter Miha Lukač, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri ZZS.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović je po obisku ocenila, da so se razmere glede zagotavljanja ustreznega števila zdravnikov, ki mu zbornica namenja posebno pozornost, v primerjavi s prejšnjim obiskom regije izboljšale. Ptujsko-ormoška regija postaja zanimivejša tudi za mlade zdravnike. Zdravstveni dom Ptuj ima veliko specializantov in tudi več zdravnikov urgentne medicine, ki jih sicer v Sloveniji primanjkuje. Tudi kadrovska zasedba večine oddelkov Splošne bolnišnice Ptuj je zadovoljiva.
Največji izziv ostaja internistika, s pomanjkanjem internistov pa se ne srečujejo samo na Ptuju, temveč tudi drugod po Sloveniji. Prof. dr. Beović je opozorila, da se interna medicina vse bolj deli na posamezna ožja področja, kot so kardiologija, pulmologija in gastroenterologija, medtem ko je zanimanja za splošno internistiko manj. Ta je danes v veliki meri povezana z obravnavo starejših, kompleksnih bolnikov s številnimi kroničnimi boleznimi. Ob staranju prebivalstva bo zato po njenem mnenju treba razmišljati tudi o drugačnem modelu financiranja, ki bo ustrezneje ovrednotil celostno obravnavo bolnika in ne predvsem posameznih storitev in posegov.
Pomemben dejavnik pri pridobivanju mladih zdravnikov so tudi delovni pogoji. Oddelki z zadostnim številom zdravnikov lažje privabljajo nove sodelavce, saj so obremenitve in število dežurstev manjši. »Tisti oddelki, ki imajo dovolj zdravnikov, pritegnejo mlade kolege, ker je potem dežurstev manj, delovna obremenitev pa manjša,« je poudarila prof. dr. Beović. Zdravstvene ustanove morajo zato ustvarjati okolje, v katerem bodo mladi zdravniki želeli ostati in delati. Pri pridobivanju kadrov so pomembni tudi drugi ukrepi, med drugim pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj zdravnikov, ki prihajajo na delo iz drugih okolij ali tujine.
Predstavniki regije so ob tem opozorili, da težava ni vedno pomanjkanje zanimanja mladih za specializacijo, temveč tudi zagotavljanje ustreznih specializacij za potrebe regije in predvsem ohranjanje zdravnikov po končanem specialističnem usposabljanju. Dogaja se namreč, da zdravniki po specializaciji ne ostanejo v okolju, za katerega so bili predvideni, ampak odidejo v druge regije. Med potrebami regije so izpostavili tudi programe na področju ortodontije, dermatologije, okulistike in interne medicine ter ustrezno financiranje programov, ki jih izvajalci opravijo nad načrtovanim obsegom.
Urgentni center Ptuj dobro kadrovsko okrepljen
Kot eno od pozitivnih področij so sogovorniki izpostavili urgentno medicino. Po besedah Metke Petek Uhan, dr. med., spec. splošne in družinske medicine ter predsednica ptujsko-ormoške regije ZZS, je poudarila, da urgenca na Ptuju trenutno deluje zelo dobro in je kadrovsko ustrezno pokrita. Opažajo pa vse večji priliv pacientov iz drugih regij, pri čemer boljša prometna povezanost dodatno vpliva na dostopnost ptujske urgence: »Naša urgenca trenutno deluje zelo dobro in je kadrovsko pokrita. Večji izziv pa postaja nadaljnja oskrba pacientov, saj jih veliko ostaja na oddelkih, čeprav bi potrebovali negovalno oziroma podaljšano oskrbo. Ker se prebivalstvo stara, bo takšnih potreb v prihodnje še več.«
V Splošni bolnišnici Ptuj opozarjajo, da se kljub prizadevanjem še vedno srečujejo s kadrovskimi obremenitvami, posebej na internem oddelku, ki je pogosto polno zaseden in ima najmanj zdravnikov. Namestnica strokovnega direktorja SB Ptuj Damijana Bosilj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, je poudarila, da kadrovsko stanje sicer ni idealno, vendar so razmere z izjemo internistike zadovoljive. Bolnišnica sodeluje z obema medicinskima fakultetama in si tudi na ta način prizadeva pridobivati nove zdravnike. Pomembno vlogo pri strokovnem razvoju imajo tudi investicije, ki zaposlenim omogočajo boljše pogoje za delo. Direktorica Splošne bolnišnice Ptuj Anica Užmah, mag. posl. ved, je predstavila tudi aktualne investicije. Bolnišnica je v zaključni fazi velike naložbe, v okviru katere bodo predali štiri nove operacijske dvorane. Nadaljuje se tudi drugi del investicije z novimi reanimacijskimi sobami.
Zaradi staranja prebivalstva vse več potreb po nadaljnji oskrbi
Pomembna tema pogovorov je bila tudi oskrba starejših bolnikov. V zdravstvenih ustanovah opažajo vse več bolnikov, ki akutnega bolnišničnega zdravljenja ne potrebujejo več, vendar jih zaradi pomanjkanja ustreznih možnosti ni mogoče premestiti v nadaljnjo oskrbo. S staranjem prebivalstva bodo te potrebe še naraščale, zato bo treba krepiti zmogljivosti negovalnih bolnišnic in drugih oblik nadaljnje oskrbe.
Na podoben problem je opozoril tudi v. d. strokovnega direktorja Psihiatrične bolnišnice Ormož Jan Kirbiš, dr. med., spec. psih. Ker so domovi za starejše pogosto polni, se bolnišnični oddelki polnijo s pacienti, ki bi potrebovali drugačno obliko nadaljnje oskrbe, zaradi česar je težje zagotavljati prostor za nove bolnike, ki nujno potrebujejo zdravljenje. V Psihiatrični bolnišnici Ormož si zato želijo sistemskih ukrepov, ki bi dolgoročno zagotovili ustreznejšo obravnavo geriatričnih in psihogeriatričnih bolnikov.
Ključno je, da se mladi zdravniki po specializaciji vrnejo v regijo
Direktor Zdravstvenega doma Ptuj Veselin Šučur, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, je kot enega ključnih izzivov izpostavil odhajanje specializantov v večja zdravstvena središča zaradi opravljanja kroženj in pridobivanja specialističnih znanj. Težava nastane, ko se po končanem usposabljanju ne vrnejo več v okolje, za katerega so bili predvideni. Zato so Zdravniški zbornici Slovenije in Ministrstvu za zdravje predlagali razmislek o rešitvah, ki bi ob upoštevanju osebnih in družinskih okoliščin zdravnikov omogočile, da bi se jih več vrnilo v regijo in skrbelo za prebivalstvo, za katero so bila specialistična mesta prvotno namenjena.
Kaj zbornica nudi članom, zakonodajne spremembe in paliativna oskrba
Obisk ptujsko-ormoške regije se je sklenil s predavanji članom ZZS. Predsednica zbornice prof. dr. Bojana Beović, dr. med., je predstavila aktivnosti zbornice ter podporo in storitve, ki jih ta nudi svojim članom. Asist. doc. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., je spregovorila o paliativni oskrbi v Sloveniji, Erik Novak, mag. prav., z Oddelka za pravne zadeve ZZS, pa je predstavil aktualne zakonodajne spremembe, pomembne za delo zdravnikov.
