Pred svetovnim dnevom paliativne in hospic oskrbe smo na Zdravniški zbornici Slovenije predstavili pomen pravočasne, celostne in dostopne oskrbe bolnikov z neozdravljivimi boleznimi ter aktivnosti Delovne skupine za promocijo simptomatskega in podpornega oziroma paliativnega zdravljenja pri Zdravniški zbornici Slovenije. Za nadaljnji razvoj so ključni povezovanje zdravstvenih in socialnih služb, sistemsko financiranje ter boljše razumevanje paliativne oskrbe kot podpore življenju z neozdravljivo boleznijo.
.jpg?sfvrsn=32e80836_4)
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., je poudarila, da se paliativna medicina dotika vseh zdravniških strok. Lajšanje simptomov bolniki potrebujejo tako med zdravljenjem osnovne bolezni kot takrat, ko vzročno zdravljenje ni več mogoče. »Zbornična delovna skupina je v zadnjem letu pripravila osem spletnih seminarjev, ki se jih je udeležilo več kot 2.100 zdravnikov različnih specialnosti, dve izobraževanji pa še sledita.« Vsebine so namenjene zgodnejšemu prepoznavanju potreb po paliativni oskrbi, načrtovanju nadaljnje obravnave ter kakovostni komunikaciji z bolniki in svojci. Nastajajo tudi obrazec za načrt nadaljnje obravnave, nacionalne smernice za paliativno sedacijo in priročnik, ki bo združil vsebine spletnih seminarjev. »Zelo me veselijo vsi ti koraki in iskreno se zahvaljujem svojim kolegom, ki so k temu res pripomogli in vložili ogromno energije in časa,« je povedala prof. dr. Beović.
Paliativna oskrba pomeni podporo življenju z neozdravljivo boleznijo.
Asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, predsednica Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo ter članica zbornične delovne skupine, je poudarila, da morajo razvoj spremljati izobraževanje zdravstvenih delavcev, ozaveščanje bolnikov, svojcev in širše javnosti ter razumevanje in podpora odločevalcev. Zgodnja vključitev v paliativno oskrbo omogoča, da zdravstveni tim bolnika spozna, razume njegove želje in vrednote ter ga pri njih podpre. V okviru projekta za krepitev mobilnih paliativnih timov se je izobrazilo več kot 3.000 zdravstvenih delavcev. Program dodatnih znanj Korak za korakom je doslej zaključilo 677 članov multidisciplinarnih timov, med njimi 362 zdravnikov. Skoraj 200 študentov petega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani pa je letos prvič zaključilo obvezne vsebine s področja paliativne oskrbe. V pripravi so tudi specializacije na tem področju za zdravnike in medicinske sestre. Asist. dr. Ebert Moltara je pojasnila, da je paliativna oskrba organizirana na dveh ravneh: osnovno izvajajo zdravstveni delavci pri vsakodnevni obravnavi bolnikov, specializirano pa mobilni paliativni timi in paliativni oddelki: » Specializirane enote so lani v Sloveniji obravnavale več kot 4.000 bolnikov z rakavimi in nerakavimi boleznimi.« Med ključnimi naslednjimi koraki je izpostavila sprejetje pripravljenega državnega programa paliativne oskrbe, ki bi postavil temelje za nadaljnji razvoj mreže in pravne ureditve tega področja.
Otroci in njihove družine potrebujejo zgodnjo in trajno podporo
Doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., vodja Tima za paliativno oskrbo otrok na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter članica zbornične delovne skupine, je opozorila, da paliativno oskrbo potrebujejo bolniki vseh starosti, tudi novorojenčki, otroci in mladostniki. Podporo potrebujejo tudi družine med nosečnostjo, kadar je pri otroku ugotovljeno stanje, zaradi katerega je pričakovati zgodnjo smrt po rojstvu. »Sodobna paliativna oskrba otrok zajema bolezen oziroma stanje že zelo zgodaj, ni oskrba šele tik ob smrti,« je poudarila doc. Dr. Meglič. Poleg otrok z rakom jo potrebujejo otroci z nevrodegenerativnimi, kromosomskimi, presnovnimi in drugimi napredujočimi neozdravljivimi boleznimi. Njihovi starši pogosto skrbijo zanje neprekinjeno, so izjemno obremenjeni in socialno izolirani. Pediatrična paliativna oskrba zato vključuje podporo celotni družini, tudi po otrokovi smrti. V Sloveniji je vzpostavljena mreža pediatričnih paliativnih timov v vseh regijah. Pediatrične paliativne time so vzpostavili v vseh bolnišnicah po Sloveniji; trenutno jih je 12, v mrežo pa je vključenih tudi pet timov iz razvojnih ambulant. Tim za pediatrično paliativno oskrbo je letos izvedel že peti 50-urni tečaj, s čimer bo število mladih pediatrov z dodatnimi znanji preseglo 120. Po besedah doc. dr. Meglič je bilo v zadnjih letih v organizirano paliativno oskrbo na Pediatrični kliniki vključenih približno 200 bolnikov, od katerih jih približno polovica še živi. Za nadaljnji razvoj so nujni dodatno izobraževanje, urejeno financiranje in podpora odločevalcev. Njihovo nadaljnjo podporo potrebujejo tudi pri ustreznem ovrednotenju tovrstnega dela.
Hospic je nujen del povezane mreže
Urška Končan, socialna delavka v Hiši Ljubhospic, je predstavila delo edinega stacionarnega hospica v Sloveniji: »V 12 enoposteljnih sobah zagotavljajo brezplačno, 24-urno celostno paliativno in hospic oskrbo ljudem ob koncu življenja. V desetih letih so sprejeli 2.115 ljudi, letos do septembra pa že 235.« Povprečno bivanje traja devet dni, kar 39 odstotkov namestitev je krajših od štirih dni. Približno 60 odstotkov sprejetih prihaja iz krajev zunaj Ljubljane. »Hospic ni nadomestilo za oskrbo na domu, ni nadomestilo za bolnišnico, ni nadomestilo za mobilne paliativne time, ampak je eden od nujnih členov iste mreže,« je poudarila Urška Končan. Čeprav si številni želijo ostati doma, to zaradi zahtevnosti oskrbe, izčrpanosti svojcev ali odsotnosti bližnjih ni vedno mogoče. Potrebe po namestitvah zato močno presegajo obstoječe zmogljivosti. Urška Končan je opozorila, da Hiša Ljubhospic še vedno nima sistemsko urejenega financiranja. Pozvala je k sodelovanju zdravstvenega in socialnega resorja ter lokalnih skupnosti, da bi zagotovili stabilno delovanje in razvoj stacionarne hospic oskrbe tudi drugod po Sloveniji.
Pogovori o poteku bolezni se morajo začeti pred prihodom na urgenco
Na pomen pravočasnega načrtovanja oskrbe v danes objavljenem posnetku (spodaj na povezavi) opozarja tudi doc. dr. Gregor Prosen, dr. med., specialist družinske in urgentne medicine ter vodja zbornične delovne skupine: »Zaradi staranja prebivalstva na urgenci obravnavajo vse več krhkih bolnikov s številnimi hudimi kroničnimi boleznimi. Pogovori o pričakovanem poteku bolezni, ciljih zdravljenja in možnostih oskrbe bi morali potekati, še preden se bolnik v hudi stiski znajde na urgenci.« Doc. dr. Prosen poudarja, da paliativna oskrba ne pomeni opustitve zdravljenja ali zapustitve bolnika, temveč dejavno lajšanje trpljenja. Ob osredotočenosti na posamezne akutne težave je treba ohraniti celosten pogled na človeka: kdo je, kaj se z njim dogaja in kam vodi njegova bolezen: »Za to so potrebni čas, tenkočutnost in skupno načrtovanje z bolnikom ter njegovimi bližnjimi.«
Skupaj do pravočasne in dostopne oskrbe
V letu 2026 v vseh slovenskih regijah z bolnišnico deluje vsaj zametek specializirane paliativne oskrbe. Naslednji korak je povezovanje obstoječih služb v učinkovito mrežo. Asist. dr. Maja Ebert Moltara in doc. dr. Anamarija Meglič ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe sporočata, da je paliativna oskrba namenjena čim boljši kakovosti življenja z neozdravljivo boleznijo in se mora začeti pravočasno. »To ni samo predpis morfija pred smrtjo,« je za konec dodala doc. dr. Meglič. V ospredju morajo biti bolnikove želje in vrednote ter podpora celotni družini. Posebno pozornost potrebujejo otroci z neozdravljivimi boleznimi in njihovi bližnji, ki so pogosto odmaknjeni od oči javnosti. Povezana mreža mora vsem zagotavljati dostopno, celostno, trajno in finančno podporo, ne glede na starost, bolezen ali kraj bivanja.
Vabljeni k ogledu novinarske konference in pogovorov o paliativni oskrbi:
- Posnetek novinarske konference >>>
- Pogovor z doc. dr. Gregorjem Prosenom, dr. med. >>>
- Pogovor z asist. dr. Majo Ebert Moltara, dr. med. >>>
- Pogovor z doc. dr. Anamarijo Meglič, dr. med. >>>
Več posnetkov, izobraževalnih gradiv in drugih vsebin najdete na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije, namenjeni paliativni oskrbi >>>
