Danes, 2. oktobra, obeležujemo mednarodni dan nenasilja na Zdravniški zbornici ponovno opozarjamo na nasilje, s katerim se pri svojem delu srečujejo zdravniki in drugi zdravstveni delavci ter sodelavci. V obdobju od leta 2019 do vključno 2026 je Zdravniška zbornica Slovenije prek spletnega obrazca prejela 152 prijav nasilnih dogodkov, pri čemer gre najverjetneje le za vrh ledene gore, saj se večina nasilnih dogodkov obravnava znotraj zdravstvenih ustanov, v katerih se zgodijo, in do zbornice sploh ne pride.
Prijavljeni dogodki segajo od verbalnega nasilja, groženj, žalitev, nadlegovanja in nedovoljenih posegov v zasebnost do zalezovanja, metanja predmetov in fizičnih napadov. Med razlogi oziroma okoliščinami, ki jih prijavitelji navajajo ob nasilnih dogodkih, so tudi neupravičene zahteve po zdravilih, napotnicah, bolniškem staležu ali drugih dokumentih, nezadovoljstvo z organizacijo dela oziroma zdravstveno obravnavo ter različni psihološki in drugi dejavniki na strani povzročitelja. Posledice nasilja niso omejene le na telesne poškodbe. Zdravstveni delavci po nasilnih dogodkih poročajo tudi o ponavljajočih se spominih na dogodek, tesnobi, občutku nemoči in izgubi občutka varnosti na delovnem mestu. Nasilje lahko vpliva tudi na njihovo strokovno delo, med drugim na občutek lastne strokovne vrednosti in na odločanje pri obravnavi pacientov.
Že vrsto let izvajamo aktivnosti za preprečevanje nasilja in pomoč članom ob nasilnih dogodkih. Leta 2016 je bila ustanovljena interdisciplinarna delovna skupina, danes poimenovana »Ne dopuščajmo nasilja«, ki spremlja prijave nasilja, svetuje članom, pripravlja priporočila in izvaja izobraževanja zaposlenih v zdravstvu. V okviru teh aktivnosti zbornica redno organizira tudi delavnice v prostorih ZZS ter pri posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti, kjer udeleženci obravnavajo tudi konkretne primere in situacije iz svojega delovnega okolja. V preteklem letu so delavnice potekale v ZD Kočevje, ZD Žalec, ZD Trbovlje in ZD Kamnik, naslednja pa bo 5. novembra letos v Splošni bolnišnici Trbovlje.
Zdravniška zbornica sodeluje tudi pri evropskem projektu BRAVE-WOW, v katerem sodelujejo Portugalska, Italija, Španija in Slovenija. Projekt je namenjen preprečevanju nasilja na podlagi spola in nadlegovanja na delovnem mestu, s posebnim poudarkom na zdravstvenem sektorju. Cilj je bolje raziskati razširjenost in značilnosti nasilja, izboljšati zbiranje podatkov ter razviti ukrepe, ki bi lahko prispevali k dolgoročnim in sistemskim spremembam.
Ob izobraževanju, spremljanju nasilnih dogodkov in sodelovanju v domačih ter mednarodnih projektih pa Zdravniška zbornica opozarja, da so za učinkovitejšo zaščito zdravstvenih delavcev potrebne tudi ustrezne sistemske in zakonodajne rešitve. Prav zato si že več let prizadeva tudi za okrepitev kazenskopravnega varstva zdravnikov in drugih zaposlenih v zdravstvu, ki so pri svojem delu izpostavljeni grožnjam in napadom.
V okviru teh prizadevanj je 22. julija 2024 v Državni zbor vložila predlog Zakona o spremembi Kazenskega zakonika, ki ga je podprlo več kot 7.500 volivk in volivcev. Predlog je bil namenjen zagotavljanju večjega kazenskopravnega varstva zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki so žrtve resnih groženj ali napadov med izvajanjem zdravstvene obravnave pacienta oziroma opravljanjem nalog, povezanih z njo. Državni zbor predloga leta 2024 ni sprejel.
Januarja 2025 je Zbornica ob tem, ko je Ministrstvo za pravosodje vložilo svoj predlog spremembe Kazenskega zakonika, ministrstvo pozvala k ponovni obravnavi tega vprašanja. Opozorila je na predhodno napoved ministrstva, da bo ob pripravi dopolnitev zakonika proučilo možnosti okrepljenega kazenskopravnega varstva poklicev, izpostavljenih napadom pri opravljanju dela, in na dejstvo, da objavljeni osnutek novele teh vprašanj ni naslavljal.
Zbornica je sedaj ponovno pozvala Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, naj proučijo to vprašanje in uskladijo pripravo ustrezne zakonske rešitve. Ta naj zagotovi pregon po uradni dolžnosti, ustrezno kaznovanje napada ali resne grožnje pri izvajanju zdravstvene obravnave ter strožje sankcioniranje dejanj, storjenih z orožjem ali nevarnim predmetom oziroma s povzročitvijo telesne poškodbe.
Nasilje nad zdravstvenim osebjem ogroža tudi varno in neprekinjeno obravnavo pacientov. Zbornica bo zato še naprej vztrajala pri sprejetju rešitev, ki bodo zdravstvenim delavcem in sodelavcem zagotavljale učinkovitejše varstvo pri njihovem delu ter prispevale k varnemu okolju tako za zaposlene kot za paciente.
