Pred svetovnim dnevom oživljanja so študenti medicine na Zdravniški zbornici Slovenije predstavili projekt Maraton oživljanja 2026, dobrodelno-izobraževalni dogodek, ki bo 16. oktobra na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Dvanajst ur bodo neprekinjeno izvajali temeljne postopke oživljanja, hkrati pa bodo z vseslovensko dobrodelno akcijo zbirali sredstva za nakup kompletov lutk za učenje oživljanja v osnovnih šolah. Cilj projekta je čim več ljudi opremiti z znanjem, ki lahko v prvih minutah po srčnem zastoju odloča o življenju in smrti.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije, se je študentom in zdravnikom, ki jih pri projektu podpirajo, zahvalila za pobudo, ki presega neposredno delo zdravnika s posameznim bolnikom: »Veseli me zavedanje, da zdravniški poklic ni le delo s posameznim bolnikom, ampak gre tudi za prispevek k družbi, za ozaveščanje in dvigovanje zdravstvene pismenosti. Zelo dobro in obetavno je, da se tega zavedajo že študenti medicine.« Poudarila je, da je prvo ukrepanje pri človeku, ki izgubi zavest, izjemno pomembno za preživetje: »Države, v katerih je to znanje široko razširjeno med ljudmi, imajo pri oživljanju boljše rezultate. Prav bi bilo, da se tudi pri nas to znanje in zavedanje povečata ter postaneta del osnovnega izobraževanja vsakega prebivalca Slovenije. Ne gre le za to, da osvojimo znanje in veščine, ampak tudi za to, da ob takem dogodku ne podležemo strahu in paniki, temveč vemo, kako ukrepati.«
Kako odločilno je lahko znanje ljudi, ki se znajdejo ob človeku s srčnim zastojem, je ponazorila študentka medicine Sara Čehić z dogodkom na lanski podelitvi diplom Medicinske fakultete v Mariboru, ko je enemu od svojcev diplomantke nenadoma zastalo srce: »Gospod se je zgrudil in srce mu je prenehalo biti. Na srečo je bilo v prostoru veliko zdravnikov, ki so znali pravilno ukrepati. Uspešno smo ga oživili, danes živi in je brez posledic.«
Podoben primer se je pred štirinajstimi dnevi zgodil tudi na območju Litije, je povedal Mario Bjelčević, dr. med., specialist urgentne medicine in direktor ZD Litija: »Nekaj več kot 20 let star, dotlej zdrav mladenič je nenadoma doživel srčni zastoj. Svojci so pravilno pristopili, začeli izvajati stise prsnega koša in uporabili defibrilator, vse še pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči, ki je do njega potrebovala slabih deset minut. Danes je fant že odpuščen iz bolnišnice brez kakršnihkoli posledic. Prav znanje laikov in njihovo pravočasno ukrepanje sta mu dala možnost za preživetje in popolno okrevanje.« Prav zato v ZD Litija že tretje leto izvajajo projekt Generacija rešuje življenja, v okviru katerega oživljanja in uporabe defibrilatorja učijo vse učence zadnje triade osnovnih šol na svojem območju.
Da se lahko trenutek, ko je treba uporabiti to znanje, zgodi kjerkoli, je ponazorila tudi doc. dr. Vesna Borovnik Lesjak, dr. med., specialistka urgentne medicine, zaposlena v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Dispečerski službi zdravstva UKC Ljubljana in na Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, ki se z izobraževanjem otrok o oživljanju ukvarja že skoraj desetletje: »Spomnim se starejšega gospoda, ki je na vrtu nabiral jagode in nenadoma obležal. Opazili sta ga dve mlajši sosedi, hitro stekli do njega in mu začeli pomagati. Ko smo prispeli mi, je bilo tisto najpomembnejše že narejeno, mi smo samo nadaljevali njihovo delo. Gospod je preživel in upam, da še danes vrtnari in nabira jagode.« Kot je opozorila, Slovenija še nima enotnega in sistematiziranega načina poučevanja teh vsebin v šolah. »Imamo kar nekaj odličnih primerov dobrih praks, vendar so omejeni na lokalna okolja in predvsem odvisni od entuziazma zdravstvenih domov, ravnateljev, šol in lokalnih skupnosti. Želeli bi to sistematizirati in poenotiti, da bi bili tečaji oživljanja dostopni vsem učencem.«
Damjan Štrus, ravnatelj Osnovne šole Gradec v Litiji, ve kako je, ko se srce nenadoma ustavi. Že od leta 2000 živi s srčnim spodbujevalnikom, ki ga je dobil po AV-bloku tretje stopnje. Še posebej pa se ga je dotaknila zgodba znanca in soimenjaka, ki se je pred približno desetimi leti po koncu rekreacije na poti z nogometnega igrišča proti garderobi nenadoma zgrudil: »Eden od prijateljev ga je takoj začel oživljati, drugi pa je odšel po defibrilator. Do prihoda nujne medicinske pomoči so prijatelji naredili tisto, kar je bilo v prvih minutah najpomembnejše. Moški je preživel in danes normalno živi.« V osnovni šoli, ki jo vodi, se zato učenci z oživljanjem srečajo v sedmem, osmem in devetem razredu. Na šoli je pri praktičnem delu na voljo več deset lutk, zato ne vadi le eden, medtem ko ga drugi opazujejo, ampak lahko istočasno vadi praktično celotna generacija. V štirih šolskih letih bo na njihovi šoli tako usposobljenih skupno 812 učencev, na območju občin Litija in Šmartno pa po podatkih ZD Litija 2.454 otrok: »To nam vzame približno pol ure razredne ure in morda še nekaj minut prve ure pouka. Pri šolskem delu se to praktično nikjer ne pozna, pri življenjskih veščinah pa menim, da je to zelo velik korak.«
Pomen zgodnjega učenja temeljnih postopkov oživljanja v šolah poudarja tudi prof. dr. Matej Strnad, specialist družinske in urgentne medicine, predstojnik Katedre za urgentno medicino Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ter vodja Urgentnega centra UKC Maribor in Prehospitalne enote ZD dr. Adolfa Drolca Maribor. Kot pravi, imajo nekatere evropske države takšno izobraževanje že zakonsko urejeno, najdaljšo tradicijo pa ima Norveška, kjer so z učenjem oživljanja začeli že pred več desetletji. Po njegovih besedah se to kaže tudi v boljšem preživetju po srčnem zastoju: »Kar zadeva obvezno učenje oživljanja, ima v Evropi trenutno šest držav to področje zakonsko urejeno: Norveška, Danska, Belgija, Francija, Italija in Portugalska. V teh državah se učenci že v osnovnih šolah učijo temeljnih postopkov oživljanja. Najdaljšo tradicijo ima Norveška, ki je s tem začela že v sedemdesetih letih in nato program razširila v osemdesetih. Tudi rezultati preživetja bolnikov po srčnem zastoju se med evropskimi državami razlikujejo. Na Norveškem je preživetje približno 25-odstotno, na Portugalskem okoli 19-odstotno, v Sloveniji pa približno 15-odstotno. V državah, kjer je učenje temeljnih postopkov oživljanja v osnovnih šolah zakonsko urejeno, so prepoznali pomen zgodnjega opolnomočenja otrok s temi veščinami, da jih lahko pozneje v življenju tudi uporabijo.« Ob tem opozarja, da se približno dve tretjini srčnih zastojev zgodita doma: »Če bomo morali v življenju kdaj uporabiti temeljne postopke oživljanja in avtomatski zunanji defibrilator, bo to najverjetneje pri nekom od naših bližnjih, očetu, mami, bratu, sestri ali drugem svojcu. Ko pride do takšnega dogodka, je stiska velika, zato je zelo pomembno, da so ljudje s temi znanji opolnomočeni in da takoj pristopijo k oživljanju. Časa, ki se izgubi do prihoda nujne medicinske pomoči, pozneje ni mogoče nadoknaditi. Kar se zamudi v prvih minutah, je izgubljeno, zato je ključno, da očividci začnejo temeljne postopke oživljanja izvajati takoj.«
Prav praktičnemu učenju temeljnih postopkov oživljanja je namenjena tudi dobrodelna akcija, ki spremlja Maraton oživljanja 2026. Z zbranimi sredstvi želijo organizatorji kupiti komplete lutk za učenje oživljanja ter jih razdeliti osnovnim šolam po vsej Sloveniji. Ana Močnik, študentka medicine, je ob predstavitvi akcije poudarila: »Želimo čim več slovenskih šol opremiti z lutkami za oživljanje, saj je prav praktična vaja ključna za to, da otroci pridobijo znanje in samozavest za ukrepanje. Vsaka donacija šteje.« Posamezniki lahko akcijo podprejo s SMS-donacijo: s ključno besedo STISNI5 na številko 1919 prispevajo 5 evrov, s ključno besedo STISNI10 pa 10 evrov.
Osrednji dogodek akcije bo Maraton oživljanja, ki bo 16. oktobra, na svetovni dan oživljanja, med 9. in 21. uro potekal na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Kot je pojasnil Vid Potočan, študent medicine in vodja projekta, bo njegov osrednji del 12-urno neprekinjeno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja. V izmenah bodo sodelovali študenti medicine in zdravstvene nege, gasilci, reševalci, prvi posredovalci, pripadniki vojske, športniki, znane osebnosti in drugi gostje. »Želimo pokazati, kako se oživljanje pravilno izvaja, ter poudariti pomen neprekinjenega izvajanja temeljnih postopkov oživljanja ob srčnem zastoju. Mimoidoči se bodo lahko o postopkih oživljanja tudi sami izobrazili in jih preizkusili,« je povedal Potočan.
Maraton oživljanja tako ne želi ostati le enodnevni dogodek, ampak prispevati k širšemu cilju, da bi znanje oživljanja postalo dostopno vsem generacijam in da bi se z njim otroci sistematično srečevali že v osnovni šoli. Pomemben korak v tej smeri se je letos zgodil tudi na evropski ravni. Evropski parlament je 16. septembra sprejel sklep, da je treba poskrbeti, da vsebine temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED postanejo obvezni del izobraževanja v osnovnih šolah, hkrati pa spodbuditi tudi promocijo prve pomoči na delovnem mestu. S tem je tudi na evropski ravni jasno prepoznan pomen zgodnjega učenja oživljanja, naslednji korak pa je sistematična vključitev teh vsebin v slovenske osnovne šole.
Dogodek je organiziran pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje, Zdravniške zbornice Slovenije in Mestne občine Maribor ter v sodelovanju s strokovnim mentorjem, red. prof. dr. Matejem Strnadom, dr. med., Zvezo študentov medicine Slovenije in študenti zdravstvenih ved. Medijski pokrovitelj je Val 202.
