Zdravniška zbornica Slovenije združuje člane z različnimi strokovnimi in znanstvenimi naslovi ter nazivi, poleg tega pa člani opravljajo različne funkcije in naloge v telesih zbornice ali drugod (npr. pri delodajalcu). Na oddelku za pravne zadeve smo pripravili nezavezujoča pojasnila glede na trenutno veljavno zakonodajo o tem, ali in na kakšen način je te naslove, nazive in funkcije mogoče navajati ob osebnem imenu.
Strokovni, znanstveni in umetniški naslovi
Zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih določa, da se strokovni naslov pristavlja za osebnim imenom (dr. med., dr. dent. med.), znanstveni (dr.) oziroma umetniški naslov pa pred osebnim imenom. Okrajšave so zakonsko določene, uporaba naslova, ki ga posameznik ni pridobil, pa je prekršek. Nazivi in njihove okrajšave, ki se pridobijo po posebnih predpisih, se ne smejo sestavljati enako, kot je s tem zakonom določeno za strokovne, znanstvene in umetniške naslove ter nazive strokovne izobrazbe.
Nazivi zdravnikov
Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) v 62. členu določa, da imajo zdravniki naslednje nazive: doktor medicine oziroma doktor dentalne medicine, specialist, primarij, svetnik in višji svetnik. Nazivi primarij, svetnik in višji svetnik se uporabljajo skupaj s prvima dvema (doktor medicine oziroma doktor dentalne medicine in specialist). Pogoje in postopek pridobitev naziva primarij, svetnik in višji svetnik urejata pravilnika Ministra za zdravje, ki sta dostopna s klikom na zgornji povezavi.
Akademski (habilitacijski) nazivi
Urejeni so v Zakonu o visokem šolstvu (asist., doc., izr. prof., prof.), pri čemer se navajajo pred osebnim imenom. Vezani so na veljavno izvolitev v naziv.
Navedba nalog ali funkcij in zakonsko neurejenih nazivov
Člani zbornice opravljajo različne naloge ali funkcije v organih v okviru zbornice (npr. član/predsednik odbora ali razsodišča zbornice, član komisije za strokovni nadzor s svetovanjem, nadzornik kakovosti, koordinator specializacij itd.) ter naloge ali funkcije pri drugih subjektih, pri čemer to niso niti formalni naslovi niti nazivi. Prav tako obstajajo tudi različni zakonsko neurejeni (npr. častni) nazivi, ki jih podeljuje zbornica ali drugi subjekti.
Zakonodaja izrecno ne prepoveduje navajanja funkcij, nalog ali neformalnih nazivov, vendar funkcija ali naloga ni trajna osebna kvalifikacija, temveč se izkazuje v okviru mandata in v dokumentih, izdanih pri njenem opravljanju (npr. ob podpisu pogodbe bo zapis, da je Janez Novak direktor A d.o.o.). Prav tako je kljub odsotnosti izrecne prepovedi potrebno upoštevati varnost pravnega prometa ter načelno prepoved zavajanja, pri čemer je tudi resnična informacija lahko zavajajoča po svojem učinku. Navedba funkcije, naloge ali naziva mora biti torej resnična in aktualna. Nenazadnje lahko delodajalec oz. drug subjekt z namenom varstva svojih pravic in interesov omeji posameznika pri navajanju funkcij/nalog/nazivov.
Za morebitno navajanje funkcij, nalog in zakonsko neurejenih nazivov zato priporočamo, da se navajajo v ločeni vrstici skupaj z navedbo organa, in ne kot pripona k osebnemu imenu. Prav tako – čeprav zakonodaja izrecno ne določa – je primerno, da se navajanje funkcij, nalog in neformalnih nazivov izvede zgolj v primerih, ko je navedba le-tega povezana s samo funkcijo, nalogo oz. nazivom.
Podpisi/štampiljke na izvidih ali zdravstveni dokumentaciji
Izvid in druga zdravstvena dokumentacija nastajajo v okviru zdravstvene obravnave pri izvajalcu, zato lahko izvajalec omeji zdravnika ob podpisovanju ali štempljanju pri navajanje funkcij, nalog ali nazivov. Tako lahko primeroma izvajalec zdravniku zapove, da lahko uporablja samo svoje strokovne naslove, znanstvene in akademske ter zdravniške nazive, ne pa tudi drugih dostavkov (npr. predsednik ABC zdravniškega društva/združenja).
Pri tem velja izpostaviti, da Zakon o pacientovih pravicah določa, da je v ordinaciji, ambulanti ali na drugem mestu, kjer se opravlja zdravstvena obravnava, objavljeno osebno ime in strokovni ter morebitni znanstveni naziv zdravstvenega (so)delavca (ter njegova časovna dostopnost). Zdravstveni (so)delavec, ki ima neposreden stik s pacientom, ima na vidnem mestu oznako z navedbo osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva. Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah pa poleg strokovnega ali znanstvenega naslova zahteva še navedbo morebitnega specialističnega naziva.
Primeri (ne)pravilne uporabe naslovov/nazivov/funkcij
- Pri podpisu izvida zdravnik zapiše:
prim. izr. prof. dr. Janez Novak, dr. med., specialist
Ni pravilno, da bi zdravnik pod imenom zapisal še, da je predsednik nadzorne komisije, saj ta funkcija ni v neposredni povezavi z izvidom, ki ga izdaja.
- Ob podpisu pogodbe zdravnik, ki je direktor družbe zapiše:
doc. dr. Janez Novak, dr. med., višji svetnik, specialist
Direktor ABC MED D.O.O.
Ni pravilno, da bi zdravnik, ki je direktor družbe, ob podpisu pogodbe za ABC MED D.O.O. navedel še, da je predsednik AB društva, ki ni stranka pogodbe. Ta funkcija namreč ni v neposredni povezavi s pogodbo, ki se podpisuje v imenu ABC MED D.O.O.
- Ob dopisu nadzorne komisije nadzorovanemu zobozdravniku, zobozdravnik, ki je predsednik nadzorne komisije za strokovni nadzor s svetovanjem, zapiše svoje osebno ime s pridobljenimi nazivi in funkcijo pod imenom:
prim. izr. prof. dr. Janez Novak, dr. dent. med.,
Predsednik nadzorne komisije
* Informacije o uporabi tujih strokovnih in znanstvenih naslovov pa so dostopne na tej povezavi.
Nenazadnje velja izpostaviti, da predstavljena zakonska pravila veljajo tudi za zbornico, ko nagovarja svoje člane.
V primeru dodatnih pravnih vprašanj, se lahko člani zbornice obrnejo na oddelek za pravne zadeve.
Oddelek za pravne zadeve
