Piše se sedmi mesec leta 2026 in le nekaj dni nazaj smo pod okriljem Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) v sklopu predavanj Celostna paliativna oskrba izvedli že sedmi spletni seminar. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj se je vseh izobraževanj udeležilo preko 2.030 zdravnikov; samo temo Oskrba umirajočega je poslušalo več kot 500 zdravnikov. S podporo izjemne ekipe za odnose z javnostmi smo v teh mesecih posneli tudi sedem zdravniških zgodb s področja paliativne oskrbe in enega bolj odmevnih podkastov ter na tak način odstirali tabuje, povezane s paliativno oskrbo, tako med zdravstveno kot splošno populacijo. Skupna statistika ogledov omenjenih posnetkov (samo na Facebooku) je bila 554.300 ogledov, 8.262 všečkov, 1.313 delitev in več kot 383 komentarjev, kjer je pomembno izpostaviti, da je šlo večinoma za izrazito pozitivne komentarje, pohvale in zahvale. Najbolj ogledan prispevek s področja pediatrične paliativne oskrbe je dosegel 260.000 ogledov in 4.300 všečkov. To so številke, ki bi nam jih zavidali že nekateri vplivneži, a mi si lahko to razlagamo, da gre za vsebine, ki so resnično pomembne.
Seveda se ob teh številkah lahko vprašamo, zakaj so te vsebine trenutno tako iskane in obiskane. Vzrokov je zagotovo več. Dejstvo je, da se zdravniki in nasploh zdravstveni delavci vedno bolj zavedamo pomena paliativne oskrbe, a hkrati se zavedamo tudi, da marsikdo med nami nima dovolj znanja, izkušenj in veščin. V Sloveniji nas ni prav veliko, ki bi ta znanja pridobili med rednim šolanjem. Le posamezniki so svoja znanja, in še to običajno na lastno pest, v preteklih letih nadgrajevali v okviru podiplomskih tečajev. A časi se spreminjajo. Zato je še toliko pomembneje izpostaviti letošnjo prvo generacijo študentov medicine – bilo jih je skoraj 200 – ki so v juniju zaključili z obveznim predmetom Paliativna oskrba (kot del predmeta Geriatrija, klinična prehrana in paliativna medicina) v 5. letniku na Medicinski fakulteti v Ljubljani. To bodo prve generacije, ki se bodo že v dodiplomskem izobraževanju srečale z osnovami paliativne oskrbe, jih nato nadgradile v času pripravništva in med specializacijo. Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe namreč od leta 2022 vsako leto dvakrat izvede 40-urno izobraževanje za specializante kliničnih strok, ki je zanje brezplačno, marsikatera specializacija pa ga je tudi že umestila v svoj prenovljeni kurikulum kot obvezno. Ena izmed prvih takih specializacij je bila pediatrija. Tim za pediatrično paliativno oskrbo Pediatrične klinike UKCL s sodelavci bo v letošnjem letu izvedel že peti 50-urni tečaj iz paliativne oskrbe otrok. Število mladih pediatrov s tovrstnim znanjem bo preseglo 120 oseb.
Nove, mlade generacije zdravnikov imajo torej vedno več možnost pridobiti znanja iz osnovne paliativne oskrbe. A še vedno ostaja veliko zdravstvenih delavcev brez teh znanj in zanje bo nujno v naslednjih letih še naprej redno ponujati dodatne možnosti izobraževanj s področja paliativne oskrbe.
Eno od najbolj znanih izobraževanj na področju paliativne oskrbe odraslih izvaja Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe že od leta 2012. Gre za 60-urna Dodatna znanja iz paliativne oskrbe »Korak za korakom«, ki temeljijo na mednarodnih priporočilih Evropske zveze za paliativno oskrbo. To poglobljeno izobraževanje je do sedaj zaključilo 677 članov multidisciplinarnih timov, od tega 362 zdravnikov; po opravljenem izpitu jih je 179 prejelo Diplomo dodatnih znanj iz paliativne oskrbe SZD.
S širjenjem razumevanja in potreb po znanju iz osnovne paliativne oskrbe so v zadnjih v letih postale zelo priljubljene krajše izvedbe izobraževanj, t. i. 20-urna izobraževanja Osnovna paliativna oskrba. Dostopnejša so postala zlasti od 2024 dalje, ko so se začela za vse udeležence izvajati brezplačno, v 2025 tudi kot del EU-projekta Krepitev mobilnih paliativnih timov. Teh kratkih intenzivnih šol, namenjenih predvsem pridobivanju praktičnega znanja pri obvladovanju najpogostejših simptomov napredovale bolezni, se je udeležilo 675 zdravstveni delavcev, od tega kar 454 zdravnikov.
Ob tem ne smemo pozabiti, da je največja vrednost izobraževanja iz paliativne oskrbe prav v tem, da nas ne uči le, kako skrbeti za ljudi ob koncu življenja, temveč tudi kako biti boljši spremljevalci svojih bolnikov na poti življenja z neozdravljivo napredujočo boleznijo. Po eni strani je pomembno, da zdravstveni delavci znamo pomagati bolniku, pa tudi da vemo, kam se obrniti, ko obravnava presega naše znanje. V letu 2026 v vseh regijah z bolnišnico deluje vsaj zametek specializirane paliativne oskrbe, ki lahko pomaga zdravstvenim delavcem v najtežjih primerih, vsaj z nasvetom. V vseh regijah države so vzpostavljeni tudi pediatrični paliativni timi v vseh splošnih in obeh terciarnih bolnišnicah, ponekod pa tudi timi na osnovni ravni.
A do cilja, zagotoviti paliativno oskrbo v državi vsem bolnikom, ki jim koristi, je še vedno daleč. Nadaljnje izvajanje izobraževanj je zato nujno potrebno; tudi kot nadgradnja in obnova znanj.
ZZS je v zadnjih letih izjemno podprla vse aktivnosti za čim hitrejšo vzpostavitev dobre paliativne oskrbe. Podprla je delovanje delovne skupine s področja paliativne oskrbe, izvajanje vseh že v začetku uvodnika omenjenih dejavnosti skupine v sodelovanju z zbornično službo za odnose z javnostmi. Predavanja s področja paliativne oskrbe je vključila kot sestavni del regijskih obiskov zbornice in vzpostavila spletno podstran, namenjeno objavljanju vseh vsebin s tega področja in dosegljivo vsem, ne samo članom zbornice. Na https://www.zdravniskazbornica.si/za-javnost/paliativa-oskrba so zbrana vsa posneta predavanja, vse do sedaj objavljene Zdravniške zgodbe, podkasti, pomemben del pa predstavljajo tudi povezave do uporabnih orodij v paliativni medicini (dostop do e-oblike Knjižice zdravil za podporno in paliativno zdravljenje), orodij za klinično prakso (SPICT, Klinična lestvica krhkosti …), priporočil (Paliativna oskrba odraslih bolnikov z rakom, etična priporočila …) in povezava do spletne strani za pomoč bolnikom www.paliativnaoskba.si (kje do paliativne oskrbe, nasveti za lajšanje simptomov in podobno).
Kaj nas čaka v naslednjih mesecih?
Na državni ravni je ena pomembnejših nalog naslednjih mesecev gotovo sprejetje novega državnega programa, ki izpostavlja osem glavnih strateških ciljev: ureditev dostopa do strokovne paliativne oskrbe na vseh ravneh zdravstva (za odrasle in otroke), ureditev pravnih in finančnih vprašanj, ustrezna digitalizacija, zagotavljanje kakovosti in raziskovanje na tem področju ter, kot enega od ključnih ciljev, strukturiranje mreže usposabljanj (izobraževanj) na področju paliativne oskrbe ter boljša informiranost in ozaveščenosti javnosti. Nov državni program podpira krepitev mreže izvajalcev, vključno z oddelki akutne paliativne oskrbe – kot učnih baz za paliativno oskrbo, in tudi vzpostavitev pogojev za širjenje mreže stacionarnih hospicev.
Pomemben cilj je tudi dokončno sprejetje specializacije iz paliativne medicine, ki je pred kratkim prestala pregled Glavnega strokovnega sveta pri Slovenskem zdravniškem društvu in mora sedaj še skozi pregled in sprejetje na ZZS in Ministrstvu za zdravje.
Delovna skupina na ZZS bo tudi jeseni nadaljevala z dodatnimi vsebinami v okviru predavanj Celostna paliativna oskrba: pediatrična paliativna oskrba, obravnava bolnikov z otorinolaringološkimi raki in zelo verjetno še kaj. Prav tako se je zaključilo intenzivno delo na vsebini dokumenta Načrt nadaljnje obravnave (tj. strukturiran dokument, izoblikovan kot klinični pripomoček pri obravnavi bolnikov skladno z njihovimi vrednotami, željami in cilji tudi v obdobju, ko sami niso več zmožni odločanja). Vsebino dokumenta so z uporabo delfske metode oblikovali predstavniki več razširjenih strokovnih kolegijev, strokovnih svetov, strokovnih združenj in društev bolnikov, v nadaljevanju pa sledi njegova vpeljava v različnih zdravstvenih institucijah.
Izzivov na poti razvoja paliativne oskrbe še dolgo ne bo zmanjkalo. Pred nami se bodo odpirala nova vprašanja, potrebe in priložnosti. Jedro tega razvoja je zagotovo v ustrezni informiranosti in kakovostnem izobraževanju. Prav na teh temeljih lahko korak za korakom gradimo paliativno oskrbo, ki ni zgolj strokovna, temveč tudi celostna, sočutna in usmerjena k človeku – k njegovim potrebam, vrednotam in dostojanstvu v vseh obdobjih bolezni.
Asist. dr. Maja Ebert Moltara, vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorka za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji
