Oddelek za pravne zadeve je pripravil pojasnila glede dolžnosti zdravnikov v zvezi s posredovanjem podatkov detektivu. Pojasnila so relevantna predvsem za družinske zdravnike in pediatre, ki se lahko v praksi srečajo z zahtevami detektivov za posredovanje podatkov o režimu gibanja oziroma navodilih v času začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana.
Uvodoma pojasnjujemo, da je Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2) decembra 2024 prinesel nekaj sprememb na področju detektivske dejavnosti v povezavi z nadzori med začasno odsotnostjo delavca z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe oziroma nege družinskih članov. Ker so za določanje in pojasnjevanje režima gibanja praviloma pristojni osebni zdravniki, v primerih nege otroka pa tudi pediatri, je pomembno, da so oboji seznanjeni z obsegom podatkov, ki jih smejo oziroma morajo posredovati detektivu.
Drugi odstavek 36. člena ZDD-2 določa, da ima detektiv v okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela. Detektiv mora zahtevi priložiti tudi fotokopijo pisnega pooblastila. Detektiv se pri pridobivanju navodila ne sme seznaniti z drugimi podatki zdravstvene dokumentacije, ki se nanašajo na osebo pod nadzorom. Navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela je pristojni osebni zdravnik dolžan detektivu posredovati v treh delovnih dneh od prejema detektivove pisne zahteve.
Iz mnenja Informacijskega pooblaščenca št. 07120-1/2026/213 z dne 18. 05. 2026 in mnenja št. 07120-1/2025/62 z dne 24. 02. 2025 izhaja, da ima detektiv v okviru pisnega pooblastila naročnika ali odredbe sodišča pravico pridobivati podatke iz uradnih evidenc, če je do tega upravičen naročnik ali če to izrecno določa zakon.
Delodajalec pa lahko skladno z 48. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) zbira podatke o delavcu, če je kontrola bolniškega staleža ali druga z delovnim razmerjem povezana obdelava osebnih podatkov potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Ker je kršenje bolniškega staleža pod določenimi pogoji lahko razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko torej detektiv po pooblastilu delodajalca obdeluje podatke o navodilih zdravnika o ravnanju delavca v času zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe in podatke o predvidenem času odsotnosti.
Poleg navedenega je Informacijski pooblaščenec v mnenju št. 07121-1/2020/1794 z dne 08. 10. 2020 pojasnil, da če je razlog odsotnosti delavca z dela nega družinskega člana, je zaradi nujne povezanosti negovalca in pacienta, delodajalec upravičen tudi do informacij o režimu gibanja za pacienta, ki ni delavec in katerega delavec neguje, če je bil režim gibanja določen. Glede na navedeno je torej po naši oceni tudi pediater delavčevega otroka dolžan posredovati detektivu podatke o režimu gibanja otroka v času odsotnosti starša z dela zaradi nege tega otroka. V tem primeru je detektiv dolžan svoji zahtevi priložiti pisno pooblastilo delodajalca starša, ki neguje otroka. Detektiv se pri pridobivanju teh podatkov ne sme seznaniti z drugimi podatki iz otrokove zdravstvene dokumentacije.
Vsebina pojasnila detektivu
Detektiv je po mnenju Informacijskega pooblaščenca št. 07120-1/2025/395 z dne 15. 09. 2025 upravičen do podatkov o režimu gibanja v celotnem besedilu (obsegu oziroma vsebini) kot je bil že določen s strani zdravnika, če je to relevantno za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja in za izvajanje kontrole bolniške odsotnosti. Če pa želi detektiv konkretne podrobnosti glede omejitev ali prostega gibanja, ki niso vsebovane v že določenem ter pacientu sporočenem režimu gibanja (kar pomeni, da gre za zdravnikovo strokovno interpretacijo oziroma dodatno obrazložitev pravic in omejitev), jih zdravnik detektivu lahko zakonito sporoči po svoji presoji, ni pa tega dolžan storiti. Zdravnik je torej dolžan detektivu posredovati obstoječe podatke o določenem režimu gibanja, ni pa dolžan za detektiva pripravljati dodatnih informacij o podrobnostih dovoljenega ali nedovoljenega gibanja. Zdravnik pa to lahko stori v obsegu, ki je glede na konkretno zdravstveno stanje delavca relevanten za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja in za izvajanje kontrole bolniške odsotnosti. To po mnenju Informacijskega pooblaščenca vključuje tudi izpolnjevanje obrazcev detektiva z že vnaprej predvidenimi aktivnostmi.
Zaključek
Iz pojasnil Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je posredovanje podatkov detektivu dopustno le v zakonsko določenem in namensko omejenem obsegu. Osebni zdravnik mora detektivu, ki izkaže ustrezno pooblastilo, posredovati že določeno navodilo oziroma režim ravnanja pacienta v času zadržanosti od dela, pri čemer detektiv ne sme pridobiti drugih podatkov iz zdravstvene dokumentacije. Enako po naši oceni velja tudi v primerih odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana, kadar je za presojo morebitne zlorabe odsotnosti zaradi nege relevanten režim gibanja pacienta, ki ga delavec neguje.
Zdravnik je detektivu dolžan posredovati obstoječe podatke o že določenem režimu gibanja oziroma navodilih, ni pa dolžan za detektiva pripravljati dodatnih strokovnih razlag ali novih pojasnil. Takšne dodatne informacije lahko poda le po lastni presoji in le v obsegu, ki je nujen za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma za zakonito izvedbo nadzora bolniške odsotnosti.
Oddelek za pravne zadeve
