Delovna skupina za promocijo simptomatskega in podpornega oziroma paliativnega zdravljenja pri Zdravniški zbornici Slovenije je izvedla konsenzni proces za oblikovanje predloga pristopa in enotne strukture dokumenta Načrt nadaljnje obravnave (NNO) za bolnike z napredovalo neozdravljivo boleznijo.
Proces je potekal po modificirani Delphi metodi, z elektronskim glasovanjem v dveh krogih in srečanjem v živo. Vodil ga je doc. dr. Gregor Prosen, dr. med., spec. urg. med., FEBEM, vodja Delovne skupine za promocijo simptomatskega in podpornega oziroma paliativnega zdravljenja pri Zdravniški zbornici Slovenije. V prvem krogu je sodelovalo 29 panelistov, v drugem 27 panelistov, ki so skupaj zastopali 24 organizacij. Med sodelujočimi so bili razširjeni strokovni kolegiji, strokovna združenja in sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu, zbornice, strokovna društva, inštituti ter predstavniki pacientov.
Namen konsenznega procesa je bil oblikovati strokovno podlago za uvedbo NNO v klinično prakso. Po dveh krogih glasovanja je bil dosežen konsenz pri 20 trditvah, ki opredeljujejo namen in vlogo NNO, prepoznavo bolnikov, vsebino dokumenta ter meje obravnave in ukrepanje ob zapletih.
Eno ključnih sporočil procesa je, da NNO ni zgolj obrazec ali administrativni dokument, temveč predvsem proces načrtovanja nadaljnje obravnave. Gre za strukturiran pogovor o ciljih in preferencah bolnika, ki spodbuja razmislek o nadaljnjem zdravljenju in oskrbi. Klinična korist takšnega procesa je večja, če so sklepi pogovora zapisani v preglednem in enostavnem dokumentu, ki je dostopen na vseh ravneh zdravstvene obravnave.
NNO ne odvzema klinične in strokovne presoje zdravniku in ne predstavlja absolutno zavezujočega navodila za vsako situacijo. Njegov namen je, da s strukturiranim procesom pomaga opredeliti cilje prihodnje zdravstvene oskrbe, usklajene s pacientovimi vrednotami, pričakovanji in pričakovanim potekom bolezni. Tako lahko prispeva k varnemu, dostojnemu in usklajenemu odločanju vseh deležnikov ob poslabšanju zdravstvenega stanja.
Priporočila poudarjajo, da načrtovanje nadaljnje obravnave temelji na dveh ključnih stebrih: pojasnilu zdravnika o bolezni, kliničnem stanju bolnika in prognozi ter na pacientovih življenjskih ciljih. Zdravnik v pogovoru pojasni diagnozo, stadij bolezni, možnosti zdravljenja in funkcionalno stanje bolnika, bolnik pa lahko izrazi svoje vrednote, preference, strahove, cilje in tisto, čemur bi se želel izogniti.
Za učinkovito uporabo v praksi je priporočeno, da je NNO jasno viden v osrednjem zdravstvenem informacijskem sistemu, na primer v eKartonu. Elementi NNO se lahko dokumentirajo kot samostojni dokument, shranjen v informacijskem sistemu, kot del odpustnega pisma, ambulantnega izvida, poročila oziroma zapisnika družinskega sestanka ali kot zapis v strukturiranem elektronskem zdravstvenem zapisu.
Oblikovanje priporočil predstavlja pomemben korak k bolj usklajeni, pregledni in bolniku prilagojeni obravnavi oseb z napredovalo neozdravljivo boleznijo. NNO lahko zdravnikom, bolnikom in svojcem pomaga pri zahtevnih odločitvah, hkrati pa spodbuja spoštovanje bolnikove avtonomije, dostojanstva in pravice do sodelovanja pri načrtovanju lastne zdravstvene obravnave.
- Poročilo konsenzusne konference oblikovanja predloga strukture dokumenta “Načrt Nadaljnje Obravnave” (NNO)
- Predlog zgibanke za zdravnike in zdravstvene zavode, (ki ga zdravstveni zavodi lahko po potrebi modificirajo)
