Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh ebole v Demokratični Republiki Kongo razglasila za javno zdravstveno grožnjo mednarodnega pomena
V provinci Ituriv Demokratični Republiki Kongo(DRK) poteka obsežen izbruh ebole (prijavljenih 246 primerov in 80 smrti). Ta izbuh ebole je povzročil virus Bundibugyo in ne virus Zaire kot večino prejšnjih izbruhov v tem delu Afrike. V sosednji državi Ugandi sta bila potrjena dva primera ebole pri osebah, ki sta pripotovali iz DRK.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je sprejela odločitev, da 17. 5. 2026 ta izbruh ebole opredeli kot javnozdravstveno grožnjo mednarodnega pomena (angl. Public Health Emergency of International Concerne - PHEIC).
SZO je odločitev za razglasitev PHEIC sprejela zaradi naraščajočega trenda poročanja o sumljivih primerih in smrtih v provinci Ituri, kar kaže na potencialno precej obsežnejši izbruh z znatnim lokalnim in regionalnim tveganjem za širjenje. Splošna negotovost, humanitarna kriza, visoka mobilnost prebivalstva, urbana in pol-urbana narava trenutnega žarišča še povečujejo tveganje za širjenje, kot je že bilo v obsežni epidemiji ebole v provincah Severni Kivu in Ituri v letih 2018–19. Za razliko od virusa ebole Zaire trenutno ni odobrenih specifičnih zdravil ali cepiv za virus ebole Bundibugyo, kar je dodaten izziv pri obvladovanju izbruha v DRK.
SZO poudarja, da ni razloga za zapiranje mej oziroma druge omejitve potovanj in trgovanj. Evropski center za nadzor bolezni (European Centre for Disease Control - ECDC) je glede na razpoložljive informacije ocenil, da je verjetnost okužbe za prebivalce EU, ki trenutno živijo v provinci Ituri ali potujejo vanjo, nizko.
Za prebivalce EU je verjetnost okužbe zelo nizka glede na zelo majhno verjetnost vnosa in sekundarnega prenosa v Evropi.
NIJZ ocenjuje, da je trenutno tveganje vnosa ebole v Slovenijo izjemno majhno. NIJZ spremlja obvestila in priporočila SZO in ECDC in z njimi seznanja strokovno in splošno javnost.
Več informacij o bolezni je dostopnih
na spletni strani NIJZ.
Hemoragična mrzlica ebola - pripravljenost in odzivanje v Sloveniji | Nijz