Vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije je v okviru regijskih obiskov obiskalo Gorenjsko, kjer se je srečalo s predstavniki zdravstvenih domov, bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov v regiji. Namen obiskov je neposreden pogovor z zdravnicami in zdravniki o razmerah pri delu, izzivih v praksi ter področjih, kjer lahko zbornica pomaga pri iskanju rešitev.
Predsednica Zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović je po srečanjih izpostavila, da je eden največjih izzivov na primarni ravni prevelika administrativna obremenitev. Kot je povzela besede družinskega zdravnika Iztoka Tomazina iz Zdravstvenega doma Tržič, zdravnik danes v ordinacijskem času pogosto dlje časa gleda v računalnik kot pacienta. Opozorila je, da bi bilo mogoče del administrativnih nalog prenesti na druge sodelavce ali jih urediti na ravni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s čimer bi zdravnikom in medicinskim sestram omogočili več časa za neposredno delo z bolniki.
Na srečanju so posebno pozornost namenili tudi pomanjkanju zdravnikov družinske medicine in drugih specialnosti. Ob tem je bilo Osnovno zdravstvo Gorenjske prepoznano kot primer dobre prakse regijskega povezovanja zdravstvenih domov, ki omogoča učinkovitejše reševanje kadrovskih in organizacijskih težav. Kljub temu se posamezne enote soočajo z zahtevnim zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva, zlasti tam, kjer je število zdravnikov majhno.
Predstavniki bolnišnic so izpostavili izzive pri delovanju urgentnih centrov, pomanjkanje kadra ter vprašanja organizacije neprekinjene oskrbe. V Splošni bolnišnici Jesenice so posebej opozorili na kadrovsko stisko na področju radiologije, ki jo trenutno rešujejo tudi s pomočjo zdravnikov po podjemnih pogodbah in z razpisanimi specializacijami. V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj pa so poudarili potrebo po jasnejših pravilih za specializacije na nacionalni ravni ter ustreznejšem organizacijskem in finančnem vrednotenju 24-urne obravnave urgentnih stanj v ginekologiji.
Regijski obisk je tako znova pokazal, da so za izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe potrebni sistemski ukrepi: administrativna razbremenitev, boljše načrtovanje kadrov, okrepljeno regijsko povezovanje in jasnejša organizacija dela na vseh ravneh zdravstvenega sistema.
Po zaključku sestanka z vodstvi je sledila predstavitev dela zbornice in predavanji o Pravnih in etičnih izzivih obravnave alkoholiziranih bolnikov s potencialno poškodbo glave, ki zavračajo zdravljenje (Aleš Fischinger, dr. med.) ter o odškodninski odgovornosti v zdravstvu - primeri iz sodne prakse s poudarkom na kršitvi pojasnilne dolžnosti (Peter Renčel).
