RSK za klinično psihologijo, RSK za otroško in mladostniško psihiatrijo, RSK za psihiatrijo, Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Združenje psihiatrov Slovenije, Združenje psihoterapevtov Slovenije in Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo opozarjamo, da veljavna ureditev psihoterapevtske dejavnosti in predlagana uredba o dovoljenih psihoterapevtskih pristopih ne zagotavljata varne in kakovostne obravnave bolnikov z duševnimi motnjami. Zato smo danes skupno poslali
dopis na Ministrstvo za zdravje (kliknite za dostop do dopisa), v katerem izražamo resno strokovno zaskrbljenost ter pozivamo k ponovni, vsebinski in strokovno utemeljeni presoji predlagane ureditve, ki po našem mnenju odstopa od temeljnih načel zdravstvene dejavnosti, varnosti bolnikov in z dokazi podprte medicine. Če namreč sistem ostane takšen, kot je, bodo posledice neposredno nosili bolniki z napačnimi obravnavami, zamujenimi diagnozami in slabšimi izidi zdravljenja. Namesto da bi sistem dodatno zaščitil ljudi z duševnimi motnjami, nasprotno torej odpira prostor za izvajanje obravnav brez ustreznega znanja, izkušenj in znanstvene podlage.
Veljavna zakonodaja namreč prvič omogoča, da psihoterapijo v okviru zdravstva izvajajo tudi osebe brez zdravstvene izobrazbe in brez obveznih kliničnih izkušenj, kar pomeni, da pacienti niso več ustrezno zaščiteni pred neustrezno strokovno obravnavo . To ni zgolj sistemsko vprašanje, temveč konkretno tveganje za ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo. Osebe z depresijo, anksioznimi motnjami, psihozami ali drugimi resnimi stanji lahko obravnavajo posamezniki, ki ne znajo postaviti diagnoze, ne prepoznajo nevarnih stanj in ne znajo izbrati ustreznega zdravljenja. Kot opozarja stroka, brez postavitve diagnoze ni mogoče izbrati pravega načina zdravljenja.
Dodatno zaskrbljujoče je, da predlagana uredba med dovoljene psihoterapevtske pristope uvršča tudi takšne, ki niso podprti z znanstvenimi dokazi in niso vključeni v mednarodne smernice zdravljenja. Pri številnih predlaganih smereh namreč niso navedene študije, ki bi ustrezale standardom z dokazi podprtih metod, del teh pristopov pa se sploh ne pojavlja v mednarodno priznanih smernicah, kot so NICE. To pomeni, da bi lahko bolniki v zdravstvenem sistemu prejemali obravnavo z metodami, katerih učinkovitost ni dokazana ali pa so celo potencialno škodljive.
Strokovne organizacije s področja duševnega zdravja ob tem enotno opozarjajo, da se s predlagano ureditvijo nevarno briše meja med zdravljenjem in svetovanjem, saj takšna ureditev ne razlikuje jasno med psihoterapijo kot metodo zdravljenja duševnih motenj in psihološkim svetovanjem pri življenjskih stiskah. Psihoterapija kot metoda zdravljenja duševnih motenj temelji na znanstvenih dokazih, kliničnih smernicah in večletnem usposabljanju v zdravstvenem okolju, medtem ko je svetovanje namenjeno podpori pri življenjskih stiskah. Ko se ti dve področji zamešata, bolnik, ki potrebuje zdravljenje, lahko ostane brez ustrezne diagnostike in klinične obravnave.
Gre za realna tveganja, ne za teoretične pomisleke. Če se sistem ne popravi, se bodo resne duševne bolezni prepoznavale prepozno, bolniki bodo deležni neustreznih obravnav, njihovo stanje se bo lahko poslabšalo, zdravstveni sistem pa bo na koncu reševal posledice napačnih odločitev. Stroka ob tem jasno opozarja, da uporaba psihoterapevtskih pristopov s strani oseb brez ustreznega znanja in kliničnih izkušenj predstavlja tveganje za paciente in je lahko škodljiva.
Psihoterapija kot metoda zdravljenja temelji na z dokazi podprti medicini, ki je zlati standard sodobnega zdravstva, ter na večletnem kliničnem usposabljanju in izkušnjah. Zdravljenje duševnih motenj zato ne more biti prepuščeno posameznikom brez ustreznega strokovnega znanja.
V imenu stroke zato pozivamo odločevalce, da nemudoma pristopijo k popravkom ureditve, jasno ločijo zdravljenje od svetovanja, zagotovijo, da psihoterapijo v zdravstvu izvajajo ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ter sistem uskladijo z mednarodnimi standardi.
