Ob svetovnem dnevu zdravja na Zdravniški zbornici predstavljamo zdravnike različnih specialnosti, ki razkrivajo, kako sami skrbijo za svoje zdravje ter kaj svetujejo svojim pacientom in širši javnosti. Tokrat smo obiskali Splošno bolnišnico Izola.
Simon Korošec, dr. med., je specialist interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine. »Predvsem bolnikom, pa tudi vsem drugim, svetujem gibanje in zdravo prehrano. To sta dve najpomembnejši stvari, tako za trenutno zdravje kot tudi za dolgoživost,« poudarja. Pri svojem delu se namreč vsakodnevno srečuje z bolniki s koronarno boleznijo in akutnim miokardnim infarktom, ki so pogosto posledica nezdravih življenjskih navad.
Na pomen varnosti pri rekreaciji opozarja kirurg Simon Ralca, dr. med.: »Pri svojem delu se pogosto srečujem s poškodbami, ki nastanejo pri kolesarjenju, predvsem gre za poškodbe glave in kolkov. Hujše poškodbe so še vedno pogosto posledica neuporabe čelade,« in doda: »Rekreacija je zelo pomembna, a pri tem ne smemo pozabiti na varnost in zaščitno opremo.« Načini rekreacije, hitrosti in s tem tudi sile ob padcih v zadnjih letih bistveno spremenile, zato je previdnost še pomembnejša.
Alenka Stepišnik, predstojnica Oddelka za pediatrijo SB Izola opozarja na pomen vsakodnevnih navad, ki gradijo zdravje: »Ko smo skupaj z otroki, bodimo res z njimi. Odstranimo elektronske naprave, odstranimo telefone, pogovarjajmo se. Obroki naj bodo skupni, polni veselja in smeha.« Pri omejevanju uporabe elektronskih naprav moramo začeti pri sebi. Ob tem izpostavlja tudi pomen zdrave prehrane, rednega gibanja in skupnih trenutkov.
»Spanja se ne smemo bati. Če gremo spati pod prisilo, da moramo nujno zaspati, se nam dvigne adrenalin in ne bomo zaspali. Tako se ujamemo v začaran krog.« Kot poudarja nevrolog doc. dr. Bojan Rojc iz SB Izola, spanje predstavlja kar tretjino našega življenja in ni le nujno zlo, temveč osnovni pogoj za življenje: »Odtegnitev spanja privede do popolnega porušenja zdravja in nenazadnje tudi smrti.« Pojasnjuje, da ni vsaka ura dneva primerna za spanje: »Zjutraj imamo več kortizola in adrenalina, ki nas prebudita, proti večeru pa ti ravni upadata, znižuje se tudi telesna temperatura, kar nas pripravi na spanje.«
»Smeh je pol zdravja. Pri našem delu je zelo pomembno, da je vzdušje v ekipi dobro, saj tako lažje prebrodiš težke situacije, nočne ure in 24-urni delovnik.« Anesteziologinja in intenzivistka Sandra Dušič poleg skrbi za paciente pogosto poskrbi tudi za dobro voljo med sodelavci, čeprav, kot pravi, so anesteziologi velikokrat predstavljeni kot: »Samotarji, ki sedimo ob aparatih, pacienti pa se nas bojijo. Velikokrat rečejo, da se operacije ne bojijo, strah jih je anestezije. A ne vedo, da smo mi tisti, ki jih med posegom ves čas varujemo.« Bolnike spremljajo tudi v intenzivnih enotah in so ključni v najtežjih situacijah: »Ko je pacient življenjsko ogrožen in je potrebna reanimacija, so nas drugi specialisti zelo veseli, ko pridemo na pomoč.« V lepem spominu ji ostaja misel kolega, ki je anesteziologe primerjal z verzom pesmi Kontrabas Iztoka Mlakarja: »kot tista mona, ki zadaj gode kontrabas: 'noben ga ne porajta, nobenga uon ne briga, ne vješ tu, da obstaja, ma, buhvari pej, da ni ga.'« In kakšen je njen pomemben nasvet za vse, ki se znajdete na urgenci?
