Hipnoza je zelo stara metoda, v sodobni obliki pa se je začela razvijati v drugi polovici 20. stoletja. Gre za terapevtski pristop, pri katerem človek doseže prijetno, sproščeno stanje, se umiri, odklopi zunanji svet in pozornost usmeri vase. V takem stanju se zmanjša aktivnost simpatičnega živčevja, človek pa postane bolj dojemljiv za sugestije in lažje dostopa do notranjih virov za reševanje težav. O obvladovanju bolečine, zmanjševanju strahu, stresa in spremembi navad so se v podkastu Zdravniške zgodbe pogovarjale prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. (NTM), ginekologinja in porodničarka iz Bolnišnice Postojna ter predsednica Društva za medicinsko hipnozo Slovenije, Helena Mole, dr. med. (HM), pediatrinja, ki se posveča hipnozi pri otrocih in mladostnikih, Klaudija Kotar, dr. dent. med. (KK), zobozdravnica, ki s hipnozo pomaga pacientom premagovati strah pred zobozdravniškimi posegi, ter doc. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med. (JMB), anesteziologinja s KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
NTM: Vesela sem, da se danes pogovarjamo štiri kolegice s štirih zelo različnih področij medicine. Jasmina (JMB), ti si se z medicinsko hipnozo začela ukvarjati zaradi budnih možganskih operacij. Kako se je začelo?
JMB: Ko so na KO za nevrokirurgijo UKC Ljubljana začeli z budnimi možganskimi operacijami, smo iskali način, kako bi pacientom dodatno pomagali, da bi lažje prestali posege. Našla sem članke, da v Nemčiji in Ameriki takim pacientom pomagajo z medicinsko hipnozo, in sem šla na tečaj, ki se danes imenuje Pajntarjeva šola. Pri takih operacijah pacienta pripravljamo s hipnozo že pred operacijo na oddelku, kjer opravimo prvo seanso, kasneje pa hipnozo ponovimo tudi ob začetku posega. Ko se začne operacija in se odpira lobanja, je hipnoza zelo pomembna, saj pacientu pomaga, da ostane miren in odmaknjen od dogajanja. Gre za nadgradnjo klasične sedacije, zato govorimo o hipnosedaciji. Pri tem sodeluje celotna ekipa: nevrokirurgi, anesteziologi, nevrofiziologi, logopedi, psihologi, anestezijske sestre in inštrumentarke ter operacijsko osebje. Pacient je ves čas v središču, saj vsi delamo za to, da operacija poteka čim bolj mirno in varno. Poleg sprostitve, zmanjšanja tesnobe in bolečine sta pomembna motivacija in opolnomočenje. Pacienta spodbujamo, da aktivno sodeluje in tako prispeva k boljšemu izidu operacije. Že vnaprej jim povem, da bodo naši kralji in kraljice. Hipnoza pa ne deluje le na pacienta, umiri se tudi celotna ekipa.
NTM: To opažam tudi pri carskih rezih, ki potekajo večinoma v spinalni anesteziji, zato so nosečnice budne, ob prihodu v operacijsko pa so pogosto precej v stresu. Če opazim, da so nemirne, začnem z osnovnimi tehnikami hipnoze, ki jim pomagajo, da se umirijo in sprostijo. Ko jih pokrijemo s sterilnim pregrinjalom, jim včasih rečem, da jim postavljamo »čudežni šotorček«, pod katerim se lahko še bolj sprostijo in z mislimi odplavajo drugam. To jim zelo pomaga, tudi če predhodne hipnotične priprave ni bilo.
KK: To lahko potrdim iz prve roke. Pred carskim rezom sem bila v velikem stresu, a ko si prišla v operacijsko in začela s hipnozo, sem se takoj umirila. Sama sem se sicer z medicinsko hipnozo začela ukvarjati že med prvo nosečnostjo, da bi si z njo lajšala porodne bolečine, vendar pa sem bila takrat še premalo izkušena in ne dovolj dosledna glede avtohipnoze, da bi jo lahko učinkovito uporabila.
NTM: Danes hipnozo uporabljaš v zobozdravstvu. Kako?
KK: Hipnozo najpogosteje uporabljam pri pacientih, ki jih je zelo strah zobozdravnika ali imajo slabe izkušnje iz otroštva. Hipnoza je zelo koristna tudi pri pacientih z izrazitim refleksom bruhanja ali pri bruksizmu. Pri nekaterih je refleks bruhanja tako močan, da je skoraj nemogoče začeti poseg, saj včasih že rahel dotik lica sproži reakcijo. S pomočjo hipnoze lahko ta refleks bistveno omilimo ali celo odpravimo in tako omogočimo zobozdravniško delo. Pri bruksizmu, nočnem škrtanju z zobmi, pa pogosto pomaga razumevanje, da gre za posledico nakopičenega notranjega pritiska. Če si to predstavljamo kot ekonom lonec, v katerem se pritisk vse bolj povečuje, je škrtanje z zobmi nekakšen ventil. Hipnoza pomaga zmanjšati ta pritisk in tako ublažiti tudi težave.
NTM: Helena (HM), pri otrocih je pristop drugačen. Zakaj?
HM: Pri otrocih je domišljija naravno zelo živa, zato jim je stanje transa pogosto blizu, podobno kot igra. Pri mlajših od osmih let zato praviloma ne uporabljamo klasične hipnoze, ampak skozi pogovor skupaj s starši vstopimo v otrokov domišljijski svet in vanj nežno vključimo sugestije, ki mu pomagajo. Na pobudo prof. dr. Marjana Pajntarja sem z medicinsko hipnozo začela delati prav pri otrocih, ki so imeli težave z nočnim lulanjem. To je stanje, ki otroku vsako jutro, ko se zbudi moker, vzame delček samozavesti. Ker hipnoza prav na področju krepitve samozavesti lahko veliko naredi, so rezultati pogosto zelo dobri. Spomnim se fanta, starega 12 ali 13 let, ki je leta jemal zdravila zaradi nočne enureze. V hipnozi si je predstavljal, kako njegovo telo ponoči deluje tako, da se zjutraj zbudi suh, in od takrat zdravil ni več potreboval. Takšne zgodbe, ko se po eni hipnozi stvari obrnejo, niso pogoste, so pa prav zato še toliko dragocenejše.
NTM: Pri pacientih, ki so res motivirani za spremembe, je včasih res dovolj že ena ali dve seansi. Veliko je tudi lepih zgodb, ko mi ljudje še leta pozneje sporočajo, da še vedno ne kadijo, da se lažje upirajo sladkorju ali bolje nadzorujejo svojo telesno težo. Zelo motivirane za spremembo življenjskega sloga in za soočanje s svojimi strahovi so nosečnice. Hormonske spremembe v nosečnosti močno vplivajo na delovanje možganov, zato so ženske pogosto bolj dojemljive za sugestije. Posebno vlogo ima oksitocin, hormon, ki spodbuja popadke in ga pogosto imenujemo tudi hormon ljubezni ali sreče. Ta dodatno vpliva na možgane in lahko prispeva k temu, da so ženske v tem obdobju še bolj odprte za takšne pristope. Zelo pomembno je tudi, kdo hipnozo izvaja in na kakšen način. Ne gre za alternativno metodo, temveč za dopolnilni, podporni pristop, ki ima v sodobni medicini pomembno vlogo.
HM: Meni se zdi zelo pomembno vodilo, da s hipnozo zdraviš tisto, kar tudi sicer znaš zdraviti, pozdraviti. Tako veš, kje so meje in kdaj je prav, da pacienta usmeriš drugam.
JMB: Medicinska hipnoza je varna in učinkovita metoda, ko je v rokah strokovnjaka, vendar moramo poznati kontraindikacije. Pri psihotičnih pacientih hipnoze ne izvajamo, zato je pomembno, da terapevt ve, kje so meje in kdaj pacienta usmeriti v drugo obravnavo. Če pacient med hipnozo vztrajno »hodi« po temi ali zaide v zelo temne vsebine, mora terapevt pomisliti, da je lahko v ozadju resna psihična stiska. Takrat se morajo pri terapevtu prižgati opozorilni znaki, da morda ne gre več za področje, kjer bi bila hipnoza primerna, temveč da pacient potrebuje drugačno strokovno pomoč.
KK: Pri hipnozi je zelo pomembna tudi motivacija. Če pacient ni pripravljen na spremembo in si je sam ne želi, hipnoza ne bo učinkovita. Ključna je torej pacientova notranja odločitev, da želi nekaj spremeniti.
NTM: Hipnotiziramo lahko samo človeka, ki si to želi.
Oglejte si celoten podkast Zdravniške zgodbe, v katerem strokovnjakinje pojasnijo, kaj medicinska hipnoza je, in kaj ni. Govorijo o tem, kako poteka, zakaj odrska hipnoza z medicinsko nima nič skupnega ter kako pomembno je zaupanje med terapevtom in pacientom. Več o znanstvenih raziskavah na tem področju pa lahko izveste v pogovoru z Žanom Zeličem, mag. psihologije, raziskovalcem v laboratoriju za kognitivno in vedenjsko nevroznanost na Univerzi v Pisi.
