Ta teden je bila pomembna obletnica odločitve uredništva slavne medicinske revije Lancet, ki je 2. februarja 2010 odločilo, da umakne objavo razvpitega članka o povezavi med cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (cepivo MMR) ter pojavom avtizma pri otrocih. Članek je leta 1998 objavil zdravnik Andrew Wakefield s sodelavci in v njem opisal 12 otrok z razvojnimi motnjami in prebavnimi težavami. Avtorji so namigovali, da naj bi cepivo MMR povzročalo vnetje črevesja, to pa naj bi bilo povezano z razvojem avtizma.
O možni povezavi med virusom ošpic in kronično vnetno črevesno boleznijo je Wakefield pisal že leta 1993 (pozneje so študije pokazale, da te povezave ni). Od tod se mu je tudi pojavila misel, da cepivo, ki vsebuje virus ošpic, morda povzroča kronično črevesno vnetje. Leta 1995 je nato Wakefield obravnaval otroka, ki je imel hkrati avtizem in kronično vnetno črevesno bolezen, in porodila se mu je ideja, da je avtizem morda nekakšna črevesna alergija na virus ošpic, bodisi »naraven« bodisi v cepivu.
Osemindvajsetega februarja 1998 je Wakefieldu v reviji Lancet uspelo objaviti članek o skupini 12 otrok z avtizmom, ki so imeli hkrati kronično črevesno vnetje. Pri osmih od njih naj bi avtizem nastal v dveh tednih po cepljenju, pri enem pa po prebolelih ošpicah. Čeprav članek zaradi majhne in pristransko izbrane skupine otrok ni dokazoval povezave med cepivom in avtizmom, je Wakefield ob njegovem izidu naredil veliko tiskovno konferenco, na kateri je bombastično oznanil, da je treba spremeniti način cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam vsaj tako, da se za vsak virus cepi posebej v razmiku najmanj enega leta, saj naj bi bili trije virusi v cepivu hkrati preveliko tveganje za nastanek kroničnega črevesnega vnetja in posledičnega avtizma.
S tem pa je staršem otrok z avtizmom Wakefield posredno sporočil, da je cepljenje vzrok avtizma, in ker so bili vsi otroci cepljeni, je »odkritje« postalo univerzalna razlaga za bolezen, o vzrokih katere ni bilo skoraj nič znanega. Posledica je bila izjemna izguba zaupanja v cepljenje, v številnih državah, predvsem v Združenem kraljestvu in ZDA, je precepljenost otrok po letu 1998 precej padla (v Združenem kraljestvu z 92 odstotkov na 73, v Londonu celo na 50 odstotkov). To je vodilo do ponovnih izbruhov ošpic, mumpsa in rdečk, hospitalizacij in smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, ter seveda do širjenja proticepilnih gibanj, ki se pogosto še zdaj sklicujejo prav na Wakefielda.
Seveda je sledil takojšnji odgovor znanstvene skupnosti s številnimi projekti in študijami o povezavi med cepljenjem in avtizmom. Že prve študije so pokazale, da otroci z avtizmom nimajo nič več črevesnega vnetja kot drugi otroci in tudi virus ošpic ob diagnozi njihove bolezni ni navzoč v črevesju. Malo dlje je seveda trajalo, da so se končale velike epidemiološke študije, ki so spremljale pojav avtizma pri cepljenih in necepljenih otrocih; ampak od leta 2005 so začeli prihajati rezultati velikih nacionalnih študij (ZDA, Združeno kraljestvo), ki so jasno dokumentirali, da cepljenje z MMR ne povečuje tveganja za razvoj avtizma. Zdaj, po več milijonih pregledanih otrok, ni več nikakršnega dvoma, da povezava med cepljenjem z MMR in avtizmom ne obstaja.
Seveda so vsi ti nasprotni rezultati obrnili pozornost kritične javnosti na Wakefielda in leta 2004 je novinar Brian Deer (The Sunday Times) odkril, da je otroke za Wakefieldovo študijo pomagal rekrutirati odvetnik, ki je pripravljal tožbe zoper proizvajalce cepiva. Isti novinar je nato odkril, da so bili laboratorijski rezultati otrok v arhivu bolnišnice povsem drugačni od tistega, kar je objavil Wakefield. Nihče od njih ni imel v sluznici virusa ošpic, niti niso imeli črevesnega vnetja.
Te obtožbe so bile dovolj tehtne, da je Wakefielda leta 2007 začel zasliševati Splošni zdravniški svet Združenega kraljestva (UK General Medical Council) in ugotovil, da so študijo financirali odvetniki, ki so v imenu staršev vlagali odškodninske tožbe proti proizvajalcu cepiva. Hkrati so ugotovili številne pomanjkljivosti v diagnostičnih postopkih. Omenjeni novinar Brian Deer je medtem pridobil originalne laboratorijske vzorce iz bolnišnice, ki je obravnavala otroke iz študije, ter analize vzorcev primerjal z originalnimi rezultati, ki jih je Wakefield poslal na revijo Lancet. Razlike so bile osupljive in so kazale, da je Wakefield v želji po veliki »zgodbi« povsem zanemaril resnične rezultate viroloških, histoloških in nevroloških testov ter si veliko večino rezultatov preprosto izmislil. Večina obravnavanih otrok ni imela niti črevesnega vnetja, niti virusa v črevesju, niti čas njihove diagnoze ni sovpadal z nedavnim cepljenjem.
Pri tem se je tudi pokazalo, da je imel ambiciozni Wakefield ob pisanju svoje študije tudi velike poslovne načrte, saj je osnoval podjetje, ki naj bi glede na njegove trditve o virusih in črevesnem vnetju prodajalo diagnostični test za avtizem, povzročen s cepivom, kar naj bi mu prineslo več kot 40 milijonov dolarjev letnega zaslužka.
Zaradi vsega opisanega se je uredništvo slavne revije Lancet 2. februarja 2010 odločilo, da umakne objavo razvpitega članka o povezavi med cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (cepivo MMR) ter pojavom avtizma. Vendar z umikom članka ni ugasnila ideja, čeprav povsem izmišljena, o cepljenju kot vzroku za avtizem. Šok staršev, ki v spopadanju z diagnozo iščejo nekakšno pojasnilo, je prevelik in medicina ni vsemogočna, da bi spekter tovrstnih, večinoma prirojenih nevroloških okvar, znala na razumljiv način pojasniti in predvsem učinkovito ukrepati. Zato bo za Wakefielde vedno ostajalo veliko prostora, ljudje smo šibka in krhka bitja, medicina pa kljub izjemnemu napredku nikoli ne bo znala ozdraviti vsega.
***
Kolumna je bila najprej objavljena v Delu.
