Z veliko žalostjo smo prejeli vest, da se je poslovila izr. prof. dr. Saša Šega Jazbec, dr. med., specialistka nevrologije, dolgoletna zdravnica Nevrološke klinike UKC Ljubljana in ena ključnih soustvarjalk sodobne obravnave bolnikov z najtežjimi nevrološkimi boleznimi v Sloveniji.
Diplomirala in doktorirala je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Več kot 35 let je strokovno in predano spremljala bolnike z najtežjimi nevrološkimi obolenji, svoje življenje in delo pa je v največji meri posvetila multipli sklerozi. Na Nevrološki kliniki je vodila Center za multiplo sklerozo, kjer je sooblikovala razvoj diagnostike in zdravljenja ter sodelovala pri uvajanju novih terapevtskih možnosti, ki so mnogim bolnikom omogočile bolj kakovostno in daljše življenje.
Kot zdravnica, univerzitetna učiteljica, raziskovalka, mentorica in dolgoletna članica strokovnih združenj je odločilno prispevala k razvoju slovenske nevrologije. Številnim mlajšim kolegom je bila vzor strokovne odličnosti, odprte razprave in spoštljivega odnosa do bolnika. Njeno delo je bilo prepoznano tudi z nazivom Moja nevrologinja, ki ga je razumela kot priznanje za svoje življenjsko delo z bolniki.
V zadnjih letih se je izr. prof. dr. Saša Šega Jazbec tudi osebno soočala z onkološko boleznijo. Izkušnja bolezni je še poglobila njen pogled na odnos medicinske stroke do trpečega človeka, na pomen celostne paliativne oskrbe ter na vprašanje dostojanstva ob koncu življenja. Kot upokojena zdravnica in bolnica s terminalno boleznijo je v javnem prostoru pogumno in iskreno spregovorila o stiski neozdravljivo bolnih, o omejitvah medicine in o tem, kako pomembno je, da človeka v zadnjem obdobju življenja vidimo in obravnavamo najprej kot osebo – in šele nato kot »primer«.
Sodelovala je v javni razpravi o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter dosledno zagovarjala spoštljiv in odgovoren dialog o tem, kako družba ravna z ljudmi, ki jim zmanjkuje časa in moči. Njena stališča so bila utemeljena v dolgoletni klinični izkušnji, strokovnem znanju in globokem etičnem premisleku. Pri tem je vedno poudarjala, da ne gre za spodbujanje smrti, temveč za iskanje poti, kako ohraniti dostojanstvo in človečnost do zadnjega trenutka življenja.
Kot zdravnica je bila znana po umirjeni prisotnosti, jasni besedi in toplini, s katero je spremljala bolnike in njihove svojce v najtežjih trenutkih. Kot sodelavka je znala povezovati ljudi in spodbujati odprt, strokoven, a sočuten pogled na bolezen in umiranje. Kot človek je ostala do konca življenjsko radovedna, predana svoji družini, ljubezni do živali, knjig in kulture ter hvaležna za vsak dan, ki ji je bil dan.
Izr. prof. dr. Saša Šega Jazbec je s svojim strokovnim delom, javnim angažmajem in osebnim zgledom pomembno zaznamovala slovensko nevrologijo ter razumevanje neozdravljive bolezni in umiranja v širši družbi. V spominu sodelavcev, bolnikov in vseh, ki so jo poznali, bo ostala kot zdravnica z izjemnim znanjem, pogumom in človečnostjo.
Iskreno sožalje izrekamo njeni družini, bližnjim, sodelavcem in bolnikom, ki so ji zaupali svoje življenje in zgodbe.
