Cepljenje je eno največjih odkritij v zgodovini medicine. Zaradi njega so bolezni, ki so še pred nekaj desetletji pohabljale ali ubijale otroke, danes za večino staršev nekaj nepredstavljivega. Prav ta uspeh pa je morda tudi razlog, da se pomen cepljenja v razvitem svetu vse bolj izgublja iz kolektivnega spomina. V podkastu Zdravniške zgodbe se infektologinja in intenzivistka doc. dr. Nina Grasselli Kmet, dr. med. (NGK), z gostjama – družinsko zdravnico Majo Kolšek Šušterič, dr. med. (MKŠ), in pediatrinjo dr. Vlasto Kunaver, dr. med. (VK) – pogovarja o tem, zakaj je do cepljenja danes več zadržkov, kaj starše in odrasle v resnici skrbi, kakšno vlogo imajo dezinformacije in kako pomemben je dialog med zdravnikom in bolnikom. Pogovor razkriva tudi, kje Slovenija zaostaja, kje se stvari vendarle premikajo na bolje in zakaj cepljenje ostaja temelj preventive.
NGK: Cepljenje pogosto omenjamo kot enega največjih uspehov moderne medicine, hkrati pa se zdi, da prav zaradi tega uspeha danes izgublja pomen v očeh javnosti. Ker bolezni skoraj ne vidimo več, se zdi, kot da jih tudi ni več. Vidve sta vsak dan v ambulanti, v neposrednem stiku z ljudmi – kako vidve vidita ta paradoks, da bolj ko cepljenje deluje, več dvomov se pojavlja v zvezi z njim?
MKŠ: Tudi jaz delim to mnenje. Cepljenje je eno največjih odkritij, a se mi zdi, da v zadnjih letih nekako pozabljamo, kakšno vrednost ima in kaj nam je v resnici prineslo. V ambulanti se pogosto srečujem z vprašanji in dvomi, ki izhajajo iz strahu pred tem, da bi s cepivom vnesli v telo nekaj škodljivega.
VK: Kot mama in kot pediatrinja sem zelo hvaležna, da imamo cepljenje. Še nekaj generacij nazaj mame niso mogle biti prepričane, da bodo vsi njihovi otroci doživeli polnoletnost. Danes si tega sploh ne znamo več predstavljati. Danes je že navaden nahod lahko drama, takrat pa so bile otroške bolezni življenjsko nevarne. Prav je, da se tega večkrat spomnimo in se zavedamo, kako dobro orodje imamo.
NGK: Pred kratkim smo imeli primer otroka s tetanusom v Srbiji, pri nas pa leta 2016. V obeh primerih otroci niso bili cepljeni. Kje vidita razlog, da je danes v družbi več zadržanosti do cepljenja?
VK: Pri otrocih imam v zadnjem času celo dober občutek. Mlajše generacije staršev se mi zdijo bolj informirane in pogosto same sprašujejo, kaj še priporočamo. Največ zadržkov je bilo v času covida, ko je bilo veliko nezaupanja v ukrepe, v sistem, tudi v zdravstvo. Še vedno obstaja določen odstotek staršev s strahovi, ampak imam občutek, da jih je vedno manj.
MKŠ: Velik del dvomov pripisujem dezinformacijam na spletu. Ljudje iščejo informacije na nepreverjenih straneh in hitro padejo v krog teorij zarot. Zdi se mi tudi, da smo zdravniki po pandemiji nekoliko izgubili zaupanje ljudi, kot da imamo vsi neko skrito agendo. To me žalosti, ker se mi zdi, da bi se z dobrim, poglobljenim pogovorom marsikateri dvom lahko razrešil.
NGK: Pogosto slišimo argumente o aluminiju, živem srebru in drugih snoveh v cepivih.
MKŠ: To so izjemno majhne količine, ki ne povzročajo nobenega dviga teh snovi v krvi. Včasih se mi zdi celo dvolično, da se ljudje tega bojijo, hkrati pa brez zadržkov kadijo, pijejo alkohol, uporabljajo kozmetiko, prehranska dopolnila, botoks, filerje. Poleg tega se pogosto pozablja, da so zapleti ob bolezni bistveno hujši kot morebitni neželeni učinki cepljenja.
NGK: Kako pa se staršem in odraslim približate v praksi? Kaj se vam zdi ključno?
VK: Vedno vprašam: Kaj vas skrbi? Če pristopimo z dialogom, je veliko lažje. Če nastopamo vzvišeno in vsevedno, se takoj pojavi odpor. Velikokrat ne gre za konkretne, strokovne pomisleke, ampak za nek globlji, čustveni strah. Ti ljudje potrebujejo čas.
NGK: Na področju cepljenja proti HPV se je pa v zadnjih letih zgodil velik premik.
VK: Res je. Ko smo nehali govoriti samo o raku materničnega vratu in začeli razlagati, da gre za okužbe, povezane z raki pri obeh spolih, se je odziv zelo spremenil. Zelo veliko fantov se zdaj odloča za cepljenje. Tudi statistike kažejo, da se že pri nižji precepljenosti pojavnost predrakavih sprememb bistveno zmanjša.
NGK: Za konec: kakšno sporočilo bi dali staršem in odraslim glede cepljenja?
VK: Cepljenje je zgodba o uspehu, globalno. Ta zgodba se bo nadaljevala z novimi tehnologijami in boljšimi cepivi. Manj zapletov, manj trpljenja, manj strahu.
MKŠ: Preventiva je vedno boljša kot kurativa. Mi kot zdravniki pogosto vidimo zaplete, ki bi jih lahko preprečili. Zato si toliko prizadevamo, da bi ljudje razumeli, zakaj je cepljenje pomembno in kaj lahko z njim naredimo za svoje zdravje.
