13. epizodo podkasta Zdravniške zgodbe namenjamo Zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Tokratni pogovor razkriva, zakaj zdravniška stroka zakonu nasprotuje, zakaj slovenska ureditev bistveno odstopa od tujih praks ter kaj v resnici pomeni avtonomna odločitev ob koncu življenja.
Kirurg, pravnik in predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije Peter Golob pojasni obveznosti, ki jih zakon nalaga zdravnikom, odgovornost pri vodenju postopkov in zakaj je slovenski zakon, v nasprotju z Avstrijo, Nizozemsko, Belgijo in Kanado, zasnovan tako, da je zdravnik vključen v prav vse faze postopka, od prvih pogovorov do dokumentiranja in prisotnosti ob samem dejanju.
Družinska zdravnica Tadeja Gajšek, dolgoletna domska zdravnica, ki skrbi za več kot 300 bolnikov s terminalnimi boleznimi, razloži, kaj si bolniki na koncu življenja resnično želijo, kakšna bremena nosi zdravstveno osebje in zakaj Slovenija kljub desetletjem opozoril še vedno nima urejene, dostopne in trajno financirane paliativne oskrbe:
»Žalostna sem, da nam ni uspelo urediti in približati paliativne oskrbe, ki je neprimerljiva s tem zakonom. Kdo si ne bi želel takšne medicine?«
Infektologinja in članica Pravno-medicinskega inštituta, prim. Jelka Reberšek Gorišek, pa izpostavi, kako neurejen zdravstveni sistem, čakalne vrste in socialni pritiski vplivajo na bolnikovo izbiro ter zakaj v takšnih razmerah pogosto ne moremo govoriti o resnično svobodni odločitvi: »V neurejenem zdravstvenem sistemu je bolnik pogosto v stiski že zaradi okolja in takrat njegova odločitev ne temelji na svobodi, ampak na obupu.«
Vabljeni k ogledu celotne epizode:
- YouTube >>>
- Spotify >>>
- Apple Podcast >>>
