Nova epizoda podkasta Zdravniške zgodbe razgalja iluzijo varne konoplje
»Ali bomo pri vhodu namesto štempljanja ure postavili človeka, ki bo prepoznaval, kdo je zadet in kdo ne?« se v novi epizodi podkasta Zdravniške zgodbe sprašuje prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. V pogovoru z dr. Tanjo Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo ter asist. dr. Mirjano Delić s Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog razkrijejo zaskrbljujočo resnico o vse pogostejši uporabi konoplje in o nevarnostih, ki jih prinaša načrtovana zakonodaja o legalizaciji za osebno rabo.
Psihiatrinja Mirjana Delić opozarja, da se konoplja danes prikazuje kot čudežna rastlina: »Če ne uporabljaš konoplje, si že skoraj čuden. Ima status vsestransko koristne snovi – od kože do raka, od nespečnosti do anksioznosti. Ampak to preprosto ni res.« Zdravnica, ki dnevno dela z odvisniki, opaža trend »romantiziranja« konoplje. Embalaža je igriva, izdelki dišijo po zabavi, reklame in vplivneži pa sporočajo, da gre za nekaj naravnega in varnega. A realnost, pravi, je drugačna: »Ljudje se konoplje ne bojijo več. In prav v tem tiči nevarnost.«
Tudi raziskave kažejo, da je Slovenija na vrhu Evrope po dojemanju konoplje kot netvegane substance. Posledice se že kažejo: otroci, stari komaj 12 let, jemljejo piškote s THC-jem, pogosto iz domačega okolja. »Starši rečejo: saj je dobro, da je marihuana, ni nič hujšega. Ampak če to sporočilo sliši dvanajstletnik, kam potem pelje njegova prihodnost?« opozarja Delić.
Na kliničnem oddelku, kjer dela internistka Tanja Varl Turk, so posledice konkretne: »Zadeti otroci ležijo pri nas več dni. Včasih so posledice trajne. Organi odpovedujejo, pojavijo se srčne aritmije, psihoze, tudi smrtni izidi.« Posebej nevarni so t. i. “edibles” – žele bonboni, piškoti, smole in olja, ki pogosto vsebujejo visoke koncentracije sintetičnih kanabinoidov. Ti lahko povzročijo hude zastrupitve in možganske okvare. »To so žive kemikalije, katastrofa,« pravi dr. Varl Turk.
Delovna mesta pod vplivom?
A konoplja ne ostaja le v zasebnih prostorih. Prof. Dodič Fikfak opozarja na katastrofalne posledice, ki bi jih prinesla legalizacija brez jasnih meja: »Če sprejmemo zakon, bomo na delovna mesta spustili ljudi pod vplivom. Delodajalec jih ne bo smel testirati, dokler se ne bo zgodila nesreča. Ali res čakamo, da bo deset mrtvih, preden bomo ukrepali?«
Skrb vzbujajoče je, da zakon predvideva arbitrarno mejo treh nanogramov THC v krvi, čeprav – kot soglasno poudarjajo zdravnice – ne obstaja varna meja. Učinek je odvisen od posameznika, časa, načina uporabe in tolerance.
Vse tri sogovornice se strinjajo, da nova zakonodaja odpira Pandorino skrinjico. »Z ničelne tolerance, ki jo danes poznamo pri alkoholu in volanu, gremo v sivo cono, kjer bo vse odvisno od interpretacije,« opozarja Varl Turk. Delić pa dodaja še družbeni vidik: »Zadnje čase imamo vtis, da so zakoni začeli slediti družbi, namesto da bi družba sledila zakonom. In družba, ki išče opravičilo za vsako psihoaktivno snov, je na poti v samouničenje.«
Ko influencerji postanejo znanstveniki
V zadnjem delu pogovora so se zdravnice dotaknile še vloge družbenih omrežij in vplivnežev, ki pogosto postanejo glasniki “zdravilnih učinkov” konoplje. »Influencerjem se verjame, ker govorijo preprosto, ker so blizu ljudem. Stroka pa ima dolžnost, da kljub temu vztraja pri dejstvih,« poudarja Delić. Fikfak dodaja: »Politika danes strokovnjakov ne potrebuje. Odloča po občutku, ne po znanosti. In to je ena največjih nevarnosti za državo.«
Odgovornost, ne romantika
V sklepnem delu se Tanja Varl Turk spomni simbolične misli: »Zakoni bi morali voditi družbo, ne obratno. V nasprotnem primeru drsimo v anarhijo, kjer bo dovoljeno vse, dokler ne bo prepozno.« Nova epizoda Zdravniških zgodb s pomenljivim naslovom “Si res želimo zadete družbe?” razgalja, kako tanek je rob med liberalizacijo in odgovornostjo.
Čeprav se zdi konoplja “zgolj rastlina”, opozarjajo sogovornice, da gre za psihoaktivno substanco z resnimi posledicami – še posebej za mlade, delovno aktivne in ranljive skupine. Njihovo sporočilo je jasno: »Če želimo zdravo družbo, potrebujemo trezne ljudi, ne zadetih državljanov.«
