Na današnji novinarski konferenci so predstavniki ključnih strok s področja duševnega zdravja - psihiatri, otroški in mladostniški psihiatri, klinični psihologi, pedagoški strokovnjaki in predstavniki v zdravstvu priznanih psihoterapevtskih metod - enotno opozorili, da trenutni predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot so poudarili, bi tak zakon zmanjšal varnost pacientov, povzročil strokovno zmedo in omogočil vstop neustrezno usposobljenih izvajalcev v zdravstveni sistem.
Stroka: zakon ne ločuje med svetovanjem in zdravljenjem
Dr. Ana Brečko Ožura, članica Razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo pri MZ, je poudarila, da je za varno in učinkovito obravnavo duševnih motenj bistveno vprašanje kompetenc: »Zakon enači svetovanje v stiski in psihoterapijo kot zdravljenje duševnih motenj. Kompetence terapevtov izven zdravstva in strokovnjakov, ki izvajajo psihoterapijo v zdravstvu, so različne. Brez ustrezne diagnostike ni ustrezne terapije, posledice napačne obravnave pa so lahko tudi usodne.« Brečko Ožura je dodala, da je kar 44 razširjenih strokovnih kolegijev izrazilo nasprotovanje zakonu, kar pomeni najširši strokovni odpor v zgodovini slovenskega zdravstva. Predlagali so konkretne izboljšave, a jih, kljub temu da gre za posvetovalne organe Ministrstva za zdravje, to ni upoštevalo. »Predlagali smo ustanovitev strokovnega telesa, ki bi določalo z dokazi podprte terapevtske metode, a predlog ni bil sprejet. Zakon v sedanji obliki pacienta ne varuje, v resnici bi pa moral biti prav to njegov glavni namen,« je opozorila.
 |  |
Urša Mrevlje Lozar: »Zakon, ki se zdi bolj dostopen, v resnici zmanjšuje dostopnost pomoči«
Asist. Urša Mrevlje Lozar, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije in članica strokovnega sveta Združenja za psihoterapijo Slovenije, je pojasnila, da je ideja o izboljšanju dostopnosti psihološke pomoči sicer nujna in dobrodošla, a trenutni predlog to dostopnost v resnici zmanjšuje. »Predstavnik ZZZS je na Odboru za zdravstvo (24.6.2025) jasno povedal, da v zdravstveni blagajni ni sredstev za 20–40 novih timov, kot jih predvideva zakon. To pomeni, da bo treba denar vzeti obstoječim programom, torej bodo otroci, mladostniki in ljudje z duševnimi motnjami dobili manj pomoči, ne več.« Mrevlje Lozar je predlagala, da se v zdravstvu zaposli dodatne pedopsihiatre in klinične psihologe, ter da se v socialnem varstvu uredi dostopno in brezplačno svetovanje za ljudi v življenjskih stiskah. »Tako bi ločili med tistimi, ki potrebujejo svetovanje, in tistimi, ki potrebujejo zdravljenje, kar je osnovni pogoj za varnost ljudi,« je poudarila.
 |  |
Dr. Sana Čoderl Dobnik: »Zdravstvena stroka je bila pri pisanju zakona izključena«
Asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, je opozorila, da je zakon nastajal mimo stroke in v konfliktu interesov. »Zdravstvena stroka (psihiatri, klinični psihologi in drugi) smo opozarjali več kot dve leti, a nismo bili slišani. Zakon v tej obliki bi omogočil vstop oseb brez kliničnih izkušenj v zdravstveni sistem, kar je strokovno in etično nesprejemljivo.« Dr. Čoderl Dobnik je izpostavila, da zakonu nasprotujejo vse ključne zdravstvene institucije, med njimi UKC Ljubljana, UKC Maribor, Onkološki inštitut, URI SOča, Psihiatrične bolnišnice, Center za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih ter vse tri slovenske univerze, kjer delujejo oddelki za psihologijo. »Če bo zakon sprejet, bo Slovenija postala unikum v svetu, država, ki bo znižala standarde obravnave duševnih motenj,« je opozorila.
Breda Jelen Sobočan: »Gre za razprodajo mentalnega zdravja«
Specialistka psihiatrije dr. Breda Jelen Sobočan je poudarila, da zakon ni strokovni, temveč politični projekt. »Že od začetka je bilo jasno, da stroka ne bo upoštevana. Namesto strokovnega dialoga imamo populizem, nasprotujoča si sporočila in interese posameznikov, ki so zakon pisali zase. Gre za razprodajo mentalnega zdravja!«
Dr. Polona Matjan Štuhec: »Bolni bodo potisnjeni v ozadje«
Predsednica Komisije za etiko pri Zbornici kliničnih psihologov dr. Polona Matjan Štuhec je opozorila, da bi zakon povzročil preobremenjenost zdravstvenega sistema: »Če se vrata v zdravstveni sistem odprejo za več ljudi, to pomeni več pacientov in večje tveganje, da bodo najranljivejši spregledani. Pretočnost bi se izboljšala le, če bi jasno razmejili med ljudmi z življenjskimi stiskami, ki bi jih obravnavalo socialno varstvo, in tistimi, ki res potrebujejo zdravljenje v zdravstvu.«
Prof. dr. Karmen Pižorn: »Psihoterapija ne sodi v šolske prostore«
Dekanjo Pedagoške fakultete UL, prof. dr. Karmen Pižorn, skrbi vključevanje psihoterapije v šolske prostore. »Šole niso zdravstvene ustanove, njihovo poslanstvo je izobraževanje, ne zdravljenje. Psihoterapija zahteva zasebnost, nevtralnost in zaupnost, torej pogoje, ki jih šolski prostor ne more zagotavljati.« Dodala je, da je edini primeren model sodelovanje med šolstvom in zdravstvom, pri čemer šole prepoznavajo in napotijo učence v stiski, ne pa izvajajo terapijo.
Mag. Petra Bavčar: »Zakon je moralno in strokovno sporen«
Predstavnica Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo mag. Petra Bavčar zaposlena na Kliniki ORL UKCL je opozorila, da je način oblikovanja zakona netransparenten in nesistematičen: »Država bi morala urediti to področje na način, ki bo res koristen za bolnike in ranljive skupine. Ne pa, da se v zdravstvo uvajajo poklici brez kliničnih izkušenj, ki bodo ogrozili varnost ljudi. V društvu za vedenjsko in kognitivno terapijo poudarjamo in sporočamo državnemu zboru, ki je zagrizel v to kislo jabolko, da poskušajo urediti to področje na način, da bo koristno predvsem za bolnike in vse ranljive skupine. Doslej je bilo to urejanje strokovno in moralno sporno.«
Sklepni poziv stroke: Ustavitev postopka in priprava strokovno utemeljenega zakona
Vse sodelujoče strokovnjakinje so se strinjale, da je potrebno ustaviti sprejem trenutnega predloga zakona, vzpostaviti jasno ločnico med svetovanjem v stiskah in psihoterapevtskim zdravljenjem, v zakon vključiti stroko in z njo oblikovati rešitve, ki bodo varne, etične in učinkovite, zagotoviti sistemsko financiranje specializacij in zaposlitev strokovnjakov v zdravstvu in urediti dostopno svetovanje v okviru socialnega varstva za vse, ki so v življenjskih stiskah. »Zdravljenje duševnih motenj ni področje improvizacije. Ljudje potrebujejo varno, strokovno in z dokazi podprto pomoč, ne pa političnih kompromisov.« so enotno sklenile.
Pilogi:
- izjava izr. prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., svetnica, predstojnica Centra za izvenbolnišnično psihoterapijo >>>
- Mnenje RSK za klinično psihologijo o amandmajih k Predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti >>>
