Z veliko žalostjo smo prejeli vest, da nas je zapustil cenjeni Andrej Rant, zobozdravnik, pesnik, numizmatik, raziskovalec in humanist v najžlahtnejšem pomenu besede. Bil je človek širokih obzorij, izjemne predanosti svojemu poklicu in neomajne zvestobe znanju, umetnosti ter domovini.
Po končanem študiju stomatologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani je dr. Rant vse do upokojitve leta 2008 deloval v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer je z globokim razumevanjem in sočutjem skrbel za otroke in odrasle z motnjami v razvoju. Bil je pionir in pobudnik strokovnega pristopa k tej ranljivi skupini bolnikov ter ustanovitelj Sekcije za zobozdravstvo oseb z motnjami v razvoju pri Slovenskem zdravniškem društvu. Svoje izkušnje je prenašal tudi v mednarodno okolje kot dolgoletni član odbora svetovne organizacije IADH (Oral health and social care for people with disabilities and oral health).
Za svoje delo je prejel stanovsko Schwabovo nagrado, leta 2014 pa ga je Zdravniška zbornica Slovenije imenovala za častnega člana. Andrej Rant je prihajal iz ugledne zobozdravniške družine, njegov oče profesor Jože Rant je bil pionir akademskega zobozdravstva v Sloveniji. Po njem je poimenovana Rantova dvorana Zdravniške zbornice Slovenije, ki je postala sinonim zobozdravniške dejavnosti in strokovnega utripa zobozdravništva znotraj Zbornice.
Andrej Rant je bil tudi izjemen kulturnik. V poeziji je našel svojo drugo poklicanost. Napisal je pet pesniških zbirk (Telohi, Zornice, Izpovedi, Zlati klas in Utrinki duše), v katerih je združeval nežnost liričnega izraza z globokim razmislekom o svetu, domovini in človeku. V literarni dejavnosti je združeval Slovence doma in po svetu: v okviru Svetovnega slovenskega kongresa je leta 2013 ustanovil literarno sekcijo Slovenska beseda, ki povezuje slovenske ustvarjalce po svetu in spodbuja mlade rojake k pisanju v maternem jeziku.
Za svoje izjemno kulturno in narodnopovezovalno delovanje je dr. Rant leta 2021 prejel zlatnik Slovenskega tolarja – najvišje odličje Svetovnega slovenskega kongresa. Ob tem je prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec zapisala:
»Cenjenemu kolegu Andreju Rantu, pesniku po srcu in humanitarcu po duši, zobozdravniku hendikepiranih, humanistu in znanemu slovenskemu numizmatiku, eruditu in pokončnemu Slovencu iskreno čestitamo tudi zgodovinarji medicine. Veliko je pripomogel k ohranitvi razvoja zobozdravstva na Slovenskem, saj je zvesto hranil dokumentacijo pionirja akademskega zobozdravstva, svojega očeta prof. dr. Jožeta Ranta. Stanovsko smo ponosni, da je bil med nami kolega s tako visokimi moralno-etičnimi vrednotami, ki je hkrati duhovni aristokrat in plemenit človek.«
Dr. Rant je bil tudi častni član Numizmatičnega društva Slovenije in dolgoletni predsednik društva. S svojim znanjem in raziskovalnim duhom je pomembno prispeval k razumevanju slovenske numizmatične zgodovine. Bil je dolgoletni član komisije za pripravo priložnostnih kovancev pri Banki Slovenije in ob osamosvojitvi predlagatelj imena tolar za nacionalno valuto. Leta 1984 je prejel srebrno medaljo Numizmatičnega društva Slovenije , leta 2011 pa zlato.
Bil je človek izjemne razgledanosti in pokončne drže, ki je v življenju združeval znanost, umetnost in etiko. Njegovo delo, zapuščina in misel bodo ostali del zgodovine slovenskega zobozdravstva in kulturne dediščine. Zadnjo pesem v svoji pesniški zbirki Zlati klas Epitafi je sklenil z besedami, ki ostajajo kot njegov notranji podpis in spomin: da bodo njegova dejanja, zapuščina in pesmi živele dalje.
Epitafi
I.
Ne venčajte prsti mi s cvetjem,
ne slišim žalostink, svečave ne uzrem;
naj ptice me častijo s petjem,
naj Bog da luč ugaslim mi očem!
II.
V življenju ljubil sem le to,
kar je ljubezni vredno
in vsaki stvari skušal priti sem do dna.
Najvišje pa merilo mi bilo je vedno
ubraniti resnico in kljubovati sili zla!
III.
Resnico sem častil
in laž mrzil;
v pesmih še živim,
a tu – molčim.
Iskreno sožalje družini, prijateljem in vsem, ki so ga imeli priložnost poznati.
Zdravniška zbornica Slovenije
