V letošnjem letu so gorski reševalci izvedli že 410 intervencij, kar je 44 več kot v enakem obdobju lani (366). Do 12. avgusta je bilo opravljenih kar 170 helikopterskih reševanj, v 44 odstotkih so pomoč nudili tujcem.
Tretjina nesreč se zgodi zaradi zdrsa, sledijo nepoznavanje terena, neprimerna oprema ter telesna ali duševna nepripravljenost, je na novinarski konferenci skrb vzbujajočo statistiko predstavil zdravnik letalec, član HNMP, gorski reševalec in vodja komisije za medicino pri GRZS, ki primarno dela kot zdravnik intenzivist na pediatrični kliniki UKC Ljubljana, Luka Camlek, dr. med.: »Letošnje leto bo, kot kaže, zopet rekordno. Na žalost je letos v gorah umrlo že 27 ljudi, lani v enakem obdobju 21, v celotnem letu 2024 pa 37. V zadnjih petih letih se je število nesreč povečalo za 28 odstotkov.« Pri tem opozarja, da v večini ne gre za nesreče na zahtevnih plezalnih poteh: »Velika večina nesreč se zgodi na planinskih poteh zaradi zdrsa. Gre za pomanjkanje znanja gibanja v gorah, ki ga lahko pridobimo z izkušnjami.«
Prim. dr. Iztok Tomazin, dr. med., specialist urgentne in družinske medicine, zdravnik letalec, ustanovni in aktivni član HNMP, gorski reševalec in soavtor smernic za helikoptersko gorsko reševanje pri ICAR (Mednarodna zveza gorsko reševalnih organizacij) je na novinarski konferenci opisal, kako zahtevno je delo gorskih reševalcev v poletni sezoni: »Spomnim se enega od lanskih dežurstev, ko smo imeli kar devet helikopterskih intervencij dežurne ekipe na Brniku. Še preden smo uradno začeli, je bila prva intervencija smrtna nesreča, ko smo morali žal v dolino pripeljati truplo. Nato smo praktično ves dan in še preko delovnega časa leteli po Sloveniji – od Kamniških Alp do Karavank – in reševali vse od težkih srčnih infarktov, hudih poškodb ter nesreč plezalcev in še nekaj takih, ki so se žal končale tragično. Takšni dnevi so izjemno naporni, a na vrhuncu sezone, ki traja do konca avgusta ali začetka septembra, niso redkost. Že samo v tem obdobju, pa je vrhunec še pred nami, opravimo štiri, pet ali šest intervencij na dan.«
Strokovnjaka poudarjata, da se mora temeljita priprava na pohod v gore začeti v glavi in ne v mišicah. Potrebna je realna ocena svojih telesnih in psihičnih sposobnosti, poznavanje izbrane poti in vremenske napovedi, primerna obutev in oprema ter obveščanje bližnjih o načrtovani turi: »Ljudje, ki se lotijo hoje v gore, morajo sami sebe dovolj poznati, da vedo, česa in koliko naporov so zmožni. Nujna je priprava na turo. Potrebno je poznati poti, po katerih bomo hodili, vedeti, kje so koče in kje se lahko okrepčamo, koliko časa bo tura trajala, ter presoditi, ali smo zdravstveno sposobni za tak napor. Priprava je del vsake gorske aktivnosti, žal pa jo številni še vedno izpustijo,« opozarja Camlek.
Prim. dr. Iztok Tomazin je ob tem dodal, da razlog za obisk gora ne sme biti želja po lepih fotografijah in všečkih na družbenih omrežjih: »Gore zahtevajo spoštovanje, premišljeno pripravo in ustrezno fizično ter psihično pripravljenost. Gorski svet je čudovit, a hkrati zahteven in nepredvidljiv. Tisti, ki se v gore podajajo zgolj zaradi videza in trenutne modne muhe, se pogosto izpostavijo nepotrebnim nevarnostim, ki bi se jim z dobro pripravo lahko izognili.«
V gorah se številnim nevarnostim lahko izognemo s pravočasnim in skrbnim spremljanjem vremenske napovedi. Kot je povedal prim. dr. Tomazin, je danes na voljo veliko kakovostnih in zanesljivih virov, ki omogočajo, da vreme pohodnika ne bi smelo presenetiti: »Med osnovne ukrepe sodi pravilo 30–30: če je med bliskom in gromom 30 sekund, je nevihta oddaljena približno deset kilometrov, zato se je treba takoj umakniti v varno zavetje. Po koncu nevihte pa je priporočljivo počakati še 30 minut, saj so po raziskavah udari strel mogoči tudi takrat, ko se zdi, da je nevarnost že minila. Izogibati se je treba vrhovom, grebenom, daljnovodom, kovinskim jeklenicam in drugim izpostavljenim mestom. Telefon naj bo shranjen v nahrbtniku, zaščiten pred morebitnim udarom, da ga bomo lahko uporabili za klic na pomoč. Če strela zadane sopotnika, je nujno takojšnje in dolgotrajno oživljanje, saj strela pogosto ohromi dihalni center. Vztrajati je treba dlje, kot priporočajo splošna navodila, saj lahko s tem rešimo življenje.«
Zadnja leta opažajo tudi porast gorniškega turizma. Prim. dr. Iztok Tomazin opozarja, da se med tujimi pohodniki najdejo tako vrhunski alpinisti kot popolni začetniki, ki so za visokogorsko okolje povsem neprimerno opremljeni: » A med obiskovalci so poleg izkušenih gornikov tudi takšni, ki hodijo po gorah v opankah.«
Med izzivi gorskega reševanja zdravnik in gorski reševalec Luka Camlek izpostavlja tudi organizacijske vidike, ki bi lahko bistveno izboljšali dostopnost in učinkovitost pomoči. Kot pravi, bi bilo smiselno, da bi dežurna helikopterska ekipa Gorske reševalne zveze Slovenije delovala vse leto in ne le štiri mesece, kot zdaj: »Trenutno izven časa dežurstev intervencije v gorah izvaja tako imenovana združena ekipa HNMP in GRS. To pomeni, da če takrat helikopter opravlja intervencijo v gorah, polovica Slovenije ostane brez helikopterske nujne medicinske pomoči.«
Gorsko helikoptersko reševanje bi lahko izboljšali tudi z upoštevanjem vseh mednarodnih smernic, predvsem glede sestave ekip: »Sestava ekipe v helikopterju pri nas ni optimalna, ker namesto medicinskega reševalca, tako kot ga imamo v reševalnih vozilih, tu sedi policist, ki ima svoje policijske naloge. Pri gorskem reševanju to ni najboljša rešitev. Medicinski reševalec, ki si ga želimo in za katerega si prizadevamo bi bil desna roka zdravnika. Le ob njegovi asistenci lahko zdravnik izvaja najtežje posege in oskrbi poškodovance,« poudarja prim. dr. Tomazin.
Dodatna pomanjkljivost je tudi aktivacijski čas, ki je predolg: »Nismo nameščeni v istih prostorih, lokacija baze pa ni optimalna. Skoraj nikjer na svetu helikopterska reševalna baza ni na mednarodnem letališču z vsemi omejitvami. Zato si prizadevamo za selitev z Brnika. Po tehnični plati pa zelo dobro sodelujemo z letalskimi ekipami policije in vojske. Glavne pomanjkljivosti so tako pretežno organizacijske,« sta strokovnjaka zaključila novinarsko konferenco.
