Tako! Žgance oziroma kruh in marmelado je zamenjala elektrika! Kolesarjenje je postalo nekoliko lažje, predvsem pa izleti daljši in pogumnejši. Z nekaj zdravniške trme, ki ne dovoli več kot druge stopnje podpore (tour za poznavalce), je napora še vedno zadosti za vse tisto, kar le-ta nudi: zmagovit občutek in sladko utrujenost. Spremenila pa se je še ena s tem povezana podrobnost. Če smo se »ta pravi« kolesarji na klancih vedno gledali zelo spoštljivo in spodbudno, so sedaj pogledi bolj te vrste »no ja, elektrika pač …«. Nič ne pomaga, če dokazujem, da vozim z malo podpore, da imam na hribu tudi 150 pulza … Videz je videz, zadošča pogled v okvir kolesa in odnos se spremeni.
Bitka za videz spremlja v zadnjem času tudi naše zdravstvo. Poslušamo o reformi, pa ne vidimo drugega kot omejitve za zdravnike in manj zdravstva za ljudi. Nobeni argumenti niso zalegli, pomemben je bil videz reforme in videz ločevanja javnega od zasebnega. Kaj je vsebina, kaj to pomeni za ljudi, ki potrebujejo pomoč, ne zanima nikogar. Tudi druge spremembe zakonodaje, zmanjševanje pristojnosti zbornice pri specializacijah, pri nadzorih in še nekaterih pooblastilih, bodo imele v očeh javnosti, ker bodo tako predstavljene, videz urejanja zdravstva. Posledice, ki že nastajajo zaradi premalo upoštevanja dejstev, ne videza, odločevalcev ne zanimajo več. Zakon o prostovoljnem končanju življenja daje videz naprednosti, demokratičnosti, pozablja pa na dejanske težave ljudi, ki bi radi živeli, ne umrli, z manj trpljenja.
Bitka za videz presega meje naše države. Najbrž nas kar nekaj spremlja dogajanja v ZDA, kjer poteka izrazita politizacija strokovnih področij, kot je cepljenje. Najprej z zamenjavo strokovnjakov z ljudmi, ki so to samo na videz, in nato že z odločitvami, ki so samo na videz namenjene dobrobiti ljudi.
O videzu raznih influencerjev, ki so nadomestili mnoge kredibilne vire informacij, sploh ne bi izgubljali besed ….
Ali lahko družba, kjer videz prevladuje nad dejstvi, v resnici napreduje? Če nas pri iskanju diagnoze zavede videz in nismo pozorni na dejstva, se bolniku ne piše dobro.
Moderno zdravstvo zahteva več kot samo navidezne spremembe. Nekatere smo kar podrobno domislili in še jih dodelujemo na zbornici, s pomočjo strokovnjakov in z razpravami med članstvom. V bistvu gre za spremembe, ki bi nas po organizaciji zdravstva izenačile s socialnimi in obenem naprednimi državami Evrope, gre za spremembe organizacije, vključevanja zasebnega in javnega v trdno javno zdravstvo in podobno. Za medicino in zdravstvo prihodnosti pa bodo potrebni večji koraki. Čaka nas umetna inteligenca (UI), čaka nas obilna tehnološka ponudba, čakajo nas številni polimorbidni kronični bolniki …, najbrž si niti ne predstavljamo, kaj vse. Država se s takimi vprašanji zdravstva ne ukvarja, niti slutiti ni razmišljanj v tej smeri. Res pa je, da si vsega tega razvoja ne predstavljamo niti zdravniki sami. Kaj bo naša vloga? Bomo znali preprosta rutinska opravila prepustiti za to posebej ozko usposobljenim članom tima ali tehnologiji, robotom in UI ter ohraniti vlogo, ki zahteva široko znanje in razumevanje celostne slike, zato pa kvalificirano in odgovorno odločanje? Prenos kompetenc je pogosto uporabljena besedna zveza, ki si jo razlagamo različno. Če prenos kompetenc pomeni, da bo imel bolnik dostop samo do zdravstvenega delavca, ki ni del zdravnikovega tima, smo kot ljudje, vedno potencialni pacienti, gotovo izgubili, raven obravnave se bo gotovo znižala. Nekatere države iščejo odgovor na povečevanje obsega zdravnikovega dela v olajšanju pridobivanja zdravniških kompetenc, na eni strani se tega lotevajo v Združenem kraljestvu, na drugi na Poljskem. Različnost političnih okolij, iz katerih izhajajo take ideje, kaže, podobno kot to velja za različne druge zdravstvene populizme, da so ideje, ki so nasprotne dejstvom, neodvisne od politične opcije. Težko si predstavljam, da bo množica po hitrem postopku izobraženih zdravnikov sposobna vključevanja vseh sodobnih tehnoloških možnosti v najboljšo zdravstveno rešitev za vsakega bolnika in, če hočete, tudi za vsak javnozdravstveni problem. Naše stališče, naše mnenje o takih vprašanjih družba nujno potrebuje.
Pustimo težke razprave za hladnejše dni. Veselim se pogovorov, vsebine in ravni razprave, ki smo je zdravniki za razliko od okolja, v katerem živimo, zmožni. Našo predanost vsebini, ne videzu, vedno bolj prepoznavajo tudi ljudje. O tem govorijo javnomnenjske raziskave, kot poklic smo dosegli letos spomladi največji porast zaupanja, Zdravniška zbornica pa postaja tudi po mnenju članov (rezultati ankete bodo objavljeni kmalu) vedno bolj pomemben in slišan (četudi ne vedno uslišan) dejavnik v družbi.
Foto: Milan Čižman
Želim Vam lepo poletje!
Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice
