Ob svetovnem dnevu hepatitisa smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Matičič, dr. med., specialistko infektologije in interne medicine, UKC Ljubljana ter predavateljico na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njena strokovna pot je tesno prepletena z razvojem in zdravljenjem hepatitisa C.
| Brezplačno in anonimno testiranje na okužbo z virusoma hepatitisa B in C je na voljo vsak ponedeljek med 12. in 14. uro na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana (Poljanski nasip 58). Ob svetovnem dnevu hepatitisa, 28. julija, in naslednji dan, 29. julija, pa na kliniki že 19. leto zapored poteka posebna akcija testiranja, pri kateri vsako leto odkrijejo približno 1,5 odstotka pozitivnih oseb. Ta dva dneva testiranje poteka med 12. in 18. uro. Testiranje je ključnega pomena za zgodnje odkrivanje okužbe in s tem za uspešno zdravljenje ali dolgoročen nadzor bolezni. |
Kako se je začela vaša karierna pot na področju virusnih hepatitisov? Moja karierna pot je bila tlakovana s historičnim razvojem poznavanja in obvladovanja tega virusa. Svojo pot infektologinje sem sicer začela na področju okužbe z virusom HIV oziroma AIDS-om, ki je bila v tistem času izjemno pomembna nova bolezen. Smrtonosna okužba pri kateri pa je zaradi izrazitega vložka znanja in finančnih sredstev, hitro prišlo do pomembnih odkritij. Diagnostične metode so bile hitro vzpostavljene, terapije razvite, vendar pa AIDS še vedno ni ozdravljiva bolezen. Okužba z virusom HIV je kronična, vendar ob dobrem nadzoru in zdravljenju omogoča normalno dolgoživost. Ko sem se nato začela ukvarjati z virusnimi hepatitisi, je razvoj poznavanja hepatitisa C v veliki meri posvojil celotno tehnologijo, razvito na področju raziskav virusa HIV. Napredek na področju hepatitisa C je bil zato zelo hiter, a sta se na neki točki poti teh dveh virusov ločili, saj virusa HIV ne moremo odstraniti iz telesa - doživljenjsko ostane zaklenjen v telesnih celicah, saj se integrira v celično jedro. Narava pa je pri hepatitisu C poskrbela, da virus ne vstopa v jedro celice in ga lahko z moderno tehnologijo, popolnoma odstranimo iz telesa. To je bilo epohalno odkritje, ki je omogočilo, da je hepatitis C postal prva in edina kronična virusna okužba, ki je ozdravljiva.
Raziskovalno ste bili zelo aktivni pri teh napredkih. Tako je. Za magistrsko delo sem raziskovala HIV, diktorat pa sem posvetila področju hepatitisa C. V sodelovanju z Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Stomatološko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani smo kot prvi na svetu odkrili virus HIV v obzobni tekočini – to je bilo tik pred prelomom tisočletja. Za to odkritje smo prejeli tudi nagrado na svetovnem stomatološkem kongresu. Moja doktorska disertacija pa je temeljila na prvem odkritju virusa hepatitisa C v obzobni tekočini, tako da sem tudi sama prispevala majhen, a zame pomemben delček k raziskovalnemu napredku.
Vas delo še vedno veseli? Ja, z veseljem povem, da res rada hodim v službo, ne le zaradi področja, s katerim se ukvarjam, temveč predvsem zaradi tega, kaj lahko z vsemi znanji in novostmi doprinesemo k zdravju naših bolnikov. Neverjetno je, kaj danes lahko naredimo na tem področju. Ko sem na začetku svoje poklicne poti obravnavala bolnike z virusnim hepatitisom, je bilo stanje povsem drugačno. Na voljo nismo imeli nobenih zdravil, bolnike smo lahko le spodbujali k zdravemu načinu življenja, uživanju zdrave prehrane, izogibanju alkoholu in jih povabili na kontrolni pregled čez šest mesecev. Danes lahko hepatitis C pozdravimo v dveh, treh mesecih. Hepatitis B pa ostaja kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno, pogosto vseživljenjsko zdravljenje, vendar so bolniki kljub temu pogosto v zelo dobrem fizičnem stanju. A za vse to je ključno, da okužbo z virusom hepatitisa B ali C odkrijemo dovolj zgodaj, torej še preden virus povzroči večjo škodo v jetrih in tako bolezen lahko obvladamo še pred razvojem dolgoročnih in nepovratnih posledic. Ena izmed teh je ciroza jeter – nepovratna okvara z dekompenzacijo in odpovedjo delovanja jeter, druga pa je rak na jetrih. Obe okužbi dokazano povzročata raka na jetrih, Svetovna zdravstvena organizacija pa je virus hepatitisa B in C uvrstila v prvi razred humanih karcinogenov, kar pomeni, da je njuna povezava z nastankom raka na jetrih tako jasno dokazana, kot je na primer pri kajenju in raku pljuč.
Kakšni so statistični podatki hepatitisa B in C v Evropi in Sloveniji? V Evropi je 10 milijonov okuženih z virusom hepatitisa B in 9 milijonov s hepatitisom C. Le četrtina ve, da so okuženi. V Sloveniji pa imamo srečo, saj smo že leta 1997 pripravili strategijo, ki smo jo objavili v reviji Isis. Testiranje in zdravljenje smo vključili v redni program. Slovenija ima zaradi tega drugo najnižjo prevalenco okužbe s hepatitisom C v Evropi (0,07 %), kar pomeni približno 1.000 do 1.300 okuženih.
Bolezen dolgo poteka brez simptomov, ko se jo odkrije je velikokrat že prepozno. Smrtnost zaradi virusnih hepatitisov B in C se običajno pojavi po več desetletjih, torej okužbe niso nove, temveč pogosto zelo stare. Ljudje, ki so morda imeli tveganje za okužbo pred desetletji, se teh tveganj danes pogosto niti ne spomnijo več. Če jih le nekaj naštejem: morda so pred letom 1993 prejeli transfuzijo krvi ali pa so imeli večji operativni poseg v zdravstvenem sistemu, ki takrat še ni bil pod tako strogim nadzorom kot danes. Lahko, da so kdaj eksperimentirali z drogami, ni nujno da z injiciranjem, temveč tudi z njuhanjem, saj si rekreativni uporabniki pogosto delijo pribor, kar lahko privede do prenosa okužbe. Potencialno tveganje predstavljajo tudi razne neprofesionalno izvedene tetovaže in piercingi. Omeniti moram še eno pomembno ugotovitev: v Sloveniji smo izvedli študijo, ki je pokazala, da kar 26 % okuženih ni navajalo nobenega znanega dejavnika tveganja, pa so bili kljub temu okuženi. Morda so določeno obdobje živeli v skupnosti z okuženo osebo ali pa obstaja kak drug, manj očiten prenos. Spodbujamo testiranje predvsem v skupinah z večjim tveganjem, vse bolj pa priporočamo, da bi se prav vsak posameznik vsaj enkrat v življenju testiral na okužbo z virusom hepatitisa C in tudi B – v kolikor ni bil cepljen proti hepatitisu B. Na srečo imamo v Sloveniji cepljenje proti hepatitisu B že vrsto let vključeno v redni program cepljenja šolskih otrok, in sicer za generacije, rojene od leta 1992 dalje.
Kaj bi svetovali splošni javnosti in zdravnikom? Strokovni javnosti bi svetovala naj pomisli tudi na možnost okužbe z virusnim hepatitisom pri svojih bolnikih, tudi če ti nimajo značilnih simptomov, kliničnih znakov ali laboratorijskih pokazateljev jetrne bolezni. Tudi pri najrazličnejših zunajjetrnih manifestacijah, internističnih ali nevroloških boleznih, se lahko v ozadju skriva virusni hepatitis. Zato pomislite nanj in testirajte svoje bolnike tudi na okužbo z virusi hepatitisa. Splošni javnosti pa bi svetovala: imejte se radi, skrbite za svoje zdravje in se vsaj enkrat v življenju testirajte na okužbo z virusom hepatitisa C, pa tudi B – če niste cepljeni. Če še niste cepljeni, se cepite proti hepatitisu B, hkrati pa tudi proti hepatitisu A, če ga še niste preboleli ali proti tem virusu niste cepljeni.
