Na današnji novinarski konferenci Zdravniške zbornice sta urgentna zdravnica Špela Baznik, dr. med., in pediatrinja Vlasta Kunaver, dr. med., predstavili pomembna priporočila za varno in brezskrbno dopustovanje. Poseben poudarek sta namenili sestavi dobro pripravljene počitniške lekarne, ukrepanju ob najpogostejših zdravstvenih težavah ter opozorilom za ranljivejše skupine (otroke, starejše, kronične bolnike in nosečnice).
Brezskrbne počitnice se začnejo s premišljenim načrtom
»Potovalno lekarno si skušamo vizualizirati: kaj bomo potrebovali, če se udarimo, pademo, imamo povišano telesno temperaturo? To je lekarna, ki jo mora imeti vsak človek, tudi doma,« je razložila Špela Baznik. »Pomembno je, da zdravila niso nekje v kovčku, ampak vedno pri roki, torej v ročni prtljagi,« je poudarila.
Počitniška lekarna naj vključuje:
- zdravila, ki jih redno jemljemo (za vsaj nekaj dni več, kot traja potovanje),
- analgetike in antipiretike (paracetamol, ibuprofen, naproksen),
- antihistaminike (tablete in mazila),
- razkužila, sterilne gaze, obliže, povoje, trikotno ruto in pinceto,
- kremo za zaščito pred soncem, kremo za po izpostavitvi soncu in hladilna mazila,
- zdravila proti potovalni slabosti, probiotike, rehidracijske praške.
Vsa zdravila morajo biti v originalni embalaži in hranjena na suhem in temnem mestu, pri temperaturi do 25 °C. Dr. Kunaver je opozorila, da moramo biti pri shranjevanju zdravil pazljivi, saj se avtomobili na poti hitro pregrejejo: »Na škatlicah običajno piše, katera zdravila lahko hranimo pri sobni temperaturi in katera morajo biti v hladilniku. Ni pa tako, da bi morali zdravilo zavreči takoj, ko se avto segreje, vendar kljub temu priporočamo previdnost.«
Otroci potrebujejo še dodatno zaščito
Pediatrinja dr. Vlasta Kunaver je opozorila, da se priprave na dopust pri družinah z otroki začnejo že pred samim odhodom: »Pri malih otrocih je res pomembno, da mislimo nanje že, ko izbiramo počitniške cilje, predvsem zaradi potovalne slabosti in pomanjkanja naravne sence.«
Pri otrocih je ključna previdnost pri:
- zaščiti pred soncem (pokrivala, primerna oblačila, izogibanje vročini),
- uživanju čiste vode in preverjene hrane,
- nadzoru pri kopanju v morju ali bazenih,
- ustrezni oskrbi ob pikih insektov, stikih z meduzami in ranah,
- spremljanju zdravstvenega stanja ob virusnih okužbah.
»Mlajši kot so otroci, bolj moramo biti pozorni, saj se na primer ob bruhanju in driski dehidracija hitro poslabša,« je opozorila dr. Kunaver.
Kaj, če zbolimo? Pomembno je opazovanje
Ob pojavu zdravstvenih težav, kot so povišana temperatura, težave z dihanjem, bruhanje, piki žuželk, rane, izpuščaji, velja pravilo: opazujmo stanje, ne le termometra. »Ne zdravimo ure ali številke na termometru, zdravimo otroka,« je izpostavila dr. Kunaver. Tudi dr. Baznik je poudarila pomen samoopazovanja pri odraslih: »Če imate visoko vročino, bolečine v prsih, težko dihate ali imate krvavo drisko, ne čakajte in poiščite zdravniško pomoč.«
Pogoste zdravstvene težave na dopustu in kako ukrepati
- Sončarica: izogibajte se soncu med 10. in 16. uro, pijte veliko tekočine, počivajte v senci.
- Piki žuželk: odstranite želo, uporabite antihistaminik, pri hujših reakcijah (zasoplost) nemudoma k zdravniku.
- Ožigi meduz: izpirajte z morsko vodo, odstranite lovke, nato namakajte v topli vodi (40 – 45 °C), po potrebi
- uporabite zdravila proti bolečinam.
- Morski ježki: odstranite vidnih bodic s pinceto, rano dobro izperite in pokrijte z obližem. Če se bodice v naslednjih dneh ne izločijo, ali se pojavi oteklina, rdečina in bolečina, obiščite zdravnika.
- Potovalna slabost: lahki obroki, gledanje v smer vožnje, potovanje ponoči.
- Virusne okužbe: počitek, hidracija, antipiretiki. Če se stanje slabša ali traja več dni, obiščite zdravnika.
Ob koncu sta zdravnici poudarili, da poleg dobre priprave na pot, vključno z zadostno količino vode in hrane, na dopustu ne smemo pozabiti tudi na zmernost. »Večje fizične napore opravite v zgodnjih jutranjih urah, ko temperature še niso visoke,« sta svetovali.
