Zdravniška zbornica Slovenije in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije sta 29. maja 2025 skupaj z nekaterimi izvajalci zdravstvene dejavnosti vložila zahtevo za ustavno presojo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je začel veljati 21. maja 2025. To smo storili z iskreno zaskrbljenostjo, ne le kot predstavniki stroke, temveč predvsem kot ljudje, ki vsak dan z odgovornostjo in predanostjo skrbimo za zdravje drugih. Zakon namreč prinaša omejitve, ki močno vplivajo na delo zdravnikov in zobozdravnikov ter posledično zmanjšujejo dostopnost bolnikov do nujno potrebnih zdravstvenih storitev, tako v javni zdravstveni mreži kot v zasebnem sektorju. Prve posledice sprejetega zakona se tako že kažejo z odhodi zdravnikov in zobozdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov in tudi iz javne zdravstvene mreže, kar je povsem v nasprotju z njegovim domnevnim namenom, izboljšati delovanje in dostopnost javnega zdravstvenega sistema.
Ampak to nas po drugi strani tudi ne preseneča. Na nevarnosti in nedoslednosti zakonodajnih sprememb namreč opozarjamo že več kot leto dni. Sodelovali smo v javni razpravi, podali vsebinske in pravno utemeljene pripombe, se večkrat tudi srečevali z odločevalci. A vse zaman. Vladajoči niso prisluhnili stroki, niti niso poskušali pojasniti svojih namenov z razumljivimi argumenti. Namesto strokovne razprave smo bili pogosto deležni diskreditacije, zmerjanja in poskusov utišanja. Tudi vsa pravna mnenja, vključno z mnenjem zakonodajno-pravne službe državnega zbora, so opozarjala na neustavnost zakona, neskladje z ostalo zakonodajo ter problem temeljne ideje sprememb. Spremembe se namreč ukvarjajo izključno z regulacijo delovnopravnega področja na način, da se zmanjšuje dostopnost prebivalcev do zdravstvenih storitev, namesto da bi se ta povečevala. Namesto spoštovanja mnenja strokovnjakov, ki vsakodnevno stojimo ob bolnikih, smo prejeli očitke o raznih političnih in finančnih motivih, javno smo bili označeni za »parazite« in »dvoživke«. Opravičil se nam, kljub pozivom, ni nihče.
Treba se je zavedati, da dostopnost, varnost in kakovost zdravstvene obravnave niso ideološki pojmi, pač pa temeljne vrednote vsake razvite in humane družbe. Zato nas močno skrbijo zakonske spremembe, ki z ukrepi na področju delovnega prava še dodatno omejujejo možnost dela, namesto da bi iskale poti, kako razbremeniti sistem in povečati dostopnost. Ne nasprotujemo regulaciji, kot se nam včasih očita, nasprotujemo pa nerazumni, škodljivi in kaznovalni politiki, ki s svojimi idejami in dejanji dostopnost do zdravstvene oskrbe otežuje ali celo onemogoča.
Z vedno večjo zaskrbljenostjo namreč opažamo, da ne živimo le v državi, kjer se zdravstvena zakonodaja sprejema mimo stroke, temveč tudi v okolju, kjer je kritično mišljenje označeno za sovražno in nezaželeno. A kljub temu še vedno močno verjamemo, da državljani v večini razumejo in vidijo resnico. Ko potrebujejo zdravstveno oskrbo, jim ne pomaga politični program ali stranka, prav tako noben poslanec, temveč posamezni zdravnik ali zdravnica, zdravstveni delavec, ki jim stoji ob strani. In za bolnike postane ob tem popolnoma nepomembno, kakšen delovnopravni položaj ima ta zdravstveni delavec, pomembno je le, da opravi svoje delo varno, kakovostno in strokovno ter predvsem, da je dostopen, ko ga potrebujejo.
Vse, kar smo predlagali, smo predlagali v dobrobit bolnikov. Za dostopno, strokovno in humano zdravstvo. Za javni in solidarni zdravstveni sistem, vreden suverene države, v moderni Evropi. Zdravstva namreč ne moremo graditi na strahu, omejitvah in izključevanju, temveč le na zaupanju, spoštovanju in skupnem dobrem. Zato bomo vztrajali še naprej. Tudi z ustavno presojo. Ne zaradi politike ali denarja, temveč zaradi našega poslanstva in odgovornosti do bolnikov.
Miha Lukač, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost, predsednik SZZZZS, vodja Koordinacije zdravniških organizacij
