Novice in obvestila

Zdravniška zbornica Slovenije in Zavod Varna pot sta danes, 19. junija 2025, organizirala posvet Alkohol in volan: spregledane posledice za zdravstvo in družbo, namenjen celostni obravnavi zdravstvenih vidikov prometnih nesreč, ki so posledica vožnje pod vplivom alkohola. Alkohol v prometu namreč še vedno ostaja eden najresnejših dejavnikov tveganja za najhujše prometne nesreče.

»Prometne nesreče, ki se dogajajo pod vplivom alkohola, so velik zdravstveni problem, ki ga obravnavajo številne zdravniške stroke: od medicine dela, prometa in športa, urgentne in družinske medicine do kirurgije, rehabilitacije in infektologije. Gre za veliko družbeno breme, saj nikoli ne govorimo le o poškodovancu, ampak o prizadetosti celotne družine,« je poudarila predsednica Zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović. Po njenih besedah so bila na posvetu predstavljena številna strokovna izhodišča in konkretni predlogi, ki jih bodo posredovali odločevalcem.

Na nujnost ukrepanja je opozoril tudi predsednik Zavoda Varna pot in predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Robert Štaba: »Alkohol, hitrost in droge pogosto spremenijo tok življenja, žal v negativno smer. Na posvetu smo ponovno potrdili, da imamo izvrstno stroko, ki si ne zatiska oči, temveč si želi rešitev. Revolucija ne bo uspela, a lahko uspemo z evolucijo in ta je v naših rokah. Upam, da bomo tudi v slovenskem prostoru naredili korak naprej in kot družba postali manj tolerantni do prisotnosti alkohola in prepovedanih drog na cestah.«

Robert Vehovec iz Uprave uniformirane policije, Sektor prometne policije, je poudaril, da alkoholizirani udeleženci vsako leto povzročijo približno 10 % vseh prometnih nesreč in kar četrtino vseh s smrtnim izidom: »V letošnjem letu so alkoholizirani vozniki povzročili 531 prometnih nesreč, kar je 20 % manj kot lani, a se je povprečna stopnja alkoholiziranosti povzpela z 1,36 na 1,39 g/kg krvi, kar kaže na porast tveganega vedenja.«

Specialist medicine dela, prometa in športa Martin Kurent s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana je predstavil podatke o kontrolnih pregledih voznikov, kjer alkohol še vedno predstavlja glavni razlog za odvzem vozniškega dovoljenja: »Čeprav se število pregledov zmanjšuje, ostaja delež tistih zaradi alkohola zelo visok, leta 2022 je znašal kar 73 %.«

Največ prometnih nesreč z alkoholiziranimi vozniki beležijo med 25. in 45. letom starosti, je opozorila urgentna zdravnica Nuša Skutnik: »V urgentnih centrih pogosto hkrati obravnavamo povzročitelje in njihove žrtve, kar je psihološko, etično in organizacijsko izjemno zahtevno. Še posebej, kadar povzročitelji ne izkazujejo obžalovanja.« Po njenem mnenju so nujni ukrepi za zmanjšanje uporabe alkohola med vozniki in posledično razbremenitev zdravstvenega sistema.

Družinska zdravnica in specialistka medicine dela, prometa in športa Vesna Džakulin Pekarović je izpostavila problem zanikanja: »Alkoholne opitosti za volanom pogosto relativiziramo: ‘saj ni bil tako pijan’, a gre za zavestno ogrožanje drugih. Za številkami se skrivajo poškodovani, mrtvi, razbite družine in tiha stiska zdravstvenih delavcev.«

Slovenija sodi med t. i. »mokre države« z visoko porabo alkohola in nizko kritičnostjo do njegove uporabe, je povedala dr. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ: »Skoraj 60 % tistih, ki pijejo, pije na zdravju škodljiv način, kar se pogosto prelije tudi v prometne odločitve, ki ogrožajo življenja.«

Psihiatri se pri obravnavi voznikov pod vplivom alkohola soočajo z zelo kompleksnimi situacijami: »Obvezno zdravljenje ni učinkovito. Potrebujemo sistemske spremembe, ki bodo spodbujale več odgovornosti in trajne spremembe vedenja,« opaža psihiatrinja asist. dr. Mirjana Radovanović. Pravi, da je pri številnih voznikih prisotna ambivalentnost do zdravljenja in pomanjkanje uvida v posledice lastnega pitja.

Posledice hudih prometnih nesreč so dolgotrajne, je opozoril spec. fiz. in reh. med., predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: »Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice.«

Mag. Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice Javne agencije RS za varnost prometa, je poudarila zavzemanje za ničelno toleranco do alkohola in drog v prometu: »Poleti še posebej opozarjamo voznike, naj načrtujejo varen prevoz domov in se izognejo tveganim odločitvam. Tako bodo odgovorno prispevali k varnosti vseh udeležencev v prometu.«