»Pogosto slišimo zgodbe ljudi, ki so leta čakali na upokojitev, da bi končno začeli uživati življenje, nato pa pride neozdravljiva bolezen,« pripoveduje zdravnica Mirjana Amon ki svoje življenjsko poslanstvo vidi v delu z neozdravljivo bolnimi: »Že kot otrok sem se srečala z rakom v družini in si želela postati zdravnica, ki zna s sočutjem spremljati bolnika in njegovo družino vse do konca.«
Spominja se moža, ki ga je kljub strahu pred smrtjo ženi omogočil mirno slovo: »Ne predstavljam si, da bi moja žena umrla v bolnišnici. Skupaj sva že od osnovne šole, želim si biti ob njej tudi na koncu.« Gospa je nekaj dni pozneje doma mirno zaspala – ob možu, s podporo mobilnega paliativnega tima: »Niso le zdravila tista, ki lajšajo bolečino, včasih je dovolj že dotik, objem ali lepa beseda.«
Ob evropskem dnevu paliativne oskrbe poudarjamo pomen dostopne, celostne in sočutne oskrbe za vse. Najtežji trenutki za vse, ki delajo v paliativi so, ko se poslavljajo mladi starši. Takšne zgodbe globoko zaznamujejo ves paliativni tim, ki v oskrbo vključuje ne le bolnika, temveč celotno družino. Rak ni le bolezen posameznika, je bolezen cele družine. In prav paliativna oskrba pogosto pomeni največ takrat, ko medicina ne more več pozdraviti. »Ko vprašamo bolnike, kaj si najbolj želijo ob koncu življenja, skoraj vsi povedo isto: da bi umrli doma, v svojem okolju, obkroženi s tistimi, ki jih imajo najraje.«
Na Zdravniški zbornici od leta 2024 deluje Delovna skupina za paliativno oskrbo v sestavi: Tanja Petkovič, dr. med., dr. Gregor Prosen, dr. med., Matic Koželj, dr. med., doc. dr. Mateja Logar, dr. med., dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., Andrej Žist, dr. med., Azra Herceg, dr. med. in Diano Terlević Dabić, dr. dent. med.
