Prvič v zgodovini slovenskega zdravstva celotna zdravstvena stroka, od psihiatrije, klinične psihologije do nevrologije, kirurgije, internistike, pediatrije in družinske medicine, skupaj s številnimi društvi bolnikov soglasno in javno zavrača zakon kot strokovno nesprejemljiv.
Najširši nabor strokovnjakov slovenskega zdravstvenega sistema skupaj z največjimi univerzami in predstavniki bolnikov poziva Vlado Republike Slovenije in Državni zbor k takojšnji ustavitvi obravnave predloga Zakona o psihoterapevtski dejavnosti v njegovi trenutni obliki, saj predstavlja resno varnostno tveganje za zdravje bolnikov in razgradnjo strokovnih standardov v zdravstvu.
Svoja nasprotovanja so javno izrazili vsi ključni Razširjeni strokovni kolegiji (RSK), ki so najvišji in avtonomni strokovni organ določene stroke:
Zakon so zavrnili tudi Centri za duševno zdravje na primarni ravni:
- Centri za duševno zdravje odraslih: CDZO Celje, CDZO Domžale, CDZO Kočevje, CDZO Koper, CDZO Logatec, CDZO Maribor, CDZO Murska Sobota, CDZO Nova Gorica, CDZO Novo mesto, CDZO Ormož, CDZO Ptuj, CDZO Ravne na Koroškem, CDZO Slovenske Konjice, CDZO Šentjur, CDZO Škofja Loka, CDZO Tolmin, CDZO Trbovlje, CDZO Velenje
- Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov: CDZOM Brezovica, CDZOM Celje, CDZOM Domžale, CDZOM Idrija, CDZOM Jesenice, CDZOM Kranj, CDZOM Ljubljana – enoti Center in Vič-Rudnik, CDZOM Maribor, CDZOM Murska Sobota, CDZOM Nova Gorica, CDZOM Novo mesto, CDZOM Ormož, CDZOM Piran, CDZOM Posavje, CDZOM Postojna, CDZOM Ptuj, CDZOM Ravne na Koroškem, CDZOM Slovenska Bistrica, CDZOM Škofja Loka, CDZOM Trbovlje, CDZOM Velenje,
največje terciarne ustanove v državi:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana
- Univerzitetni klinični center Maribor
- Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – URI Soča
- Onkološki inštitut
vse najpomembnejše strokovne organizacije:
- Zbornica kliničnih psihologov Slovenije
- Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu
- Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo
- Združenje psihoterapevtov Slovenije
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Zbornica delovnih terapevtov Slovenije
- Združenje nevrologov Slovenije
- Sekcija za primarno pediatrijo pri SZD
in tri največje javne univerze, ki izobražujejo kadre s področja duševnega zdravja:
- Oddelek za psihologijo FF Univerze v Ljubljani
- Oddelek za psihologijo FF Univerze v Mariboru
- Oddelek za psihologijo Univerze na Primorskem
Strokovnjaki opozarjajo, da zakon v zdravstveni sistem uvaja nov poklic psihoterapevta brez zahteve po predhodni medicinski ali psihološki izobrazbi, brez kliničnih izkušenj in brez odgovornosti ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja pacienta. Taka ureditev pomeni zmanjšanje varnosti pacientov in nevarno mešanje pojmov psihoterapije in zdravljenja duševnih bolezni. Sprašujejo se, kako bo psihoterapevt brez osnovnega znanja o naravi, poteku, zdravljenju in prognozi določene bolezni lahko pomagal bolniku? Vsako zniževanje meril strokovne usposobljenosti pomeni neposredno tveganje za zdravje in resno strokovno nazadovanje zdravstvenega sistema.
Nad predlogom zakona v trenutni obliki so zaskrbljeni tudi predstavniki bolnikov, ki opozarjajo, da je potrebno bolnikom v javnem zdravstvenem sistemu zagotoviti strokovno, kakovostno in varno psihološko obravnavo:
"Izkušnje kažejo, da je za celostno obravnavo ključnega pomena, da bolnik prejme strokovno pomoč izkušenega kliničnega psihologa, psihiatra ali pedopsihiatra, saj ti strokovnjaki poleg duševnih stisk poznajo tudi specifike posamezne bolezni in v okviru obravnave sodelujejo z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki. Duševne težave so pogosto povezane z zdravljenjem osnovne bolezni, tudi s stranskimi učinki zdravil, zato so znanje in klinična presoja nujna."
Pozivu k ponovni presoji vsebine zakona so se tako pridružila številna društva bolnikov, med njimi:
- Društvo onkoloških bolnikov Slovenije
- Združenje Europa Donna Slovenija
- Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan
- Inštitut Zlata pentljica, otroci z rakom
- Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L
- Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije
- Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
- Društvo Trepetlika - Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami
- Društvo Downov sindrom Slovenija
- Združenje multiple skleroze Slovenije
- Društvo revmatikov Slovenije
- Društvo bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB)
- Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami
- Ustanova za pomoč otroku z rakom
- Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije
- Zveza koronarnih društev in klubov Slovenjie
- Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije
- Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica
Predlog zakona omogoča vstop nestrokovno usposobljenim posameznikom v javno zdravstvo, kar pomeni ogrožanje zdravja pacientov, vključno z najranljivejšimi; otroki, mladostniki in bolniki z resnimi psihiatričnimi ali nevrološkimi diagnozami.
Strokovna javnost in predstavniki bolnikov zato pozivajo odločevalce, da:
1. nemudoma ustavijo nadaljnjo obravnavo predloga zakona,
2. formirajo novo strokovno delovno skupino, v katero bodo vključeni predstavniki RSK-jev za psihiatrijo, pedopsihiatrijo, klinično psihologijo, družinsko medicino, pediatrijo, nevrologijo in drugi relevantni deležniki v zdravstvu,
3. pripravijo zakon, ki bo dejansko uredil področje psihoterapije zunaj zdravstvenega sistema, brez ogrožanja varnosti bolnikov, pri tem naj bo osnovno vodilo zagotavljanje varne in kakovostne obravnave.
Gre za zaščito bolnikov, strokovnosti in zaupanja v javno zdravstvo, ki smo ga desetletja gradili.
*Zdravstveni in psihološki stroki se pridružuje tudi pedagoška stroka, ki opozarja, da bi vstop psihoterapije v šolski prostor pomenil stigmatizacijo in patologizacijo otrok in mladostnikov, kar bi lahko vplivalo na nadaljno socialno izključevanje otroka. Zakonu v takšni obliki nasprotujejo:
- prof. dr. Karmen Pižorn, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani
- prof. dr. Tomaž Grušovnik, dekan Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem
- prof. dr. Milena Ivanuš – Grmek, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru
- Oddelek za socialno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnica prof. dr. Darja Zorc Maver
- Slovensko društvo pedagogov, predsednica prof. dr. Jasna Mažgon
- Oddelek za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnica dr. Mojca Lipec Stopar
- Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, predstojnik prof. dr. Edvard Protner
- Oddelek za socialno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, predstojnik dr. Matej Vukovič
- Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnica prof. dr. Monika Govekar Okoliš
- Oddelek za temeljni pedagoški študij Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnica dr. Sanja Berčnik
- Pedagoški inštitut, direktor prof. dr. Igor Ž. Žagar
- Svetovalni center Maribor, direktorica mag. Mateja Bagatelj
- Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, predsednica Mojca Mihelič
- Združenje za socialno pedagogiko, predsednik Rok Demšar
- Sekcija psihologov v vzgoji in izobraževanju pri DPS, predsednica mag. Barbara Stožir Curk
- NPVI - Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023 -2033, vodja prof. dr. Janez Vogrinc
- Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnica prof. dr. Mojca Juriševič
Spodaj prilagamo omenjene dopise:
