V okviru regijskega obiska se je vodstvo Zdravniške zbornice v Slovenj Gradcu srečalo z zdravniki in zobozdravniki iz velenjsko-koroške regije. Srečanje je bilo namenjeno odprtemu in iskrenemu dialogu o ključnih izzivih v zdravstvu, v ospredju
pa so bile predvsem kadrovske težave, sistem specializacij in zagotavljanje dolgoročne dostopnosti zdravstvenih storitev.
Predsednica zbornice prof. dr. Bojana Beović je ob robu dogodka ocenila, da je trenutna kadrovska slika na Koroškem spodbudna, tako na primarni kot sekundarni ravni. Vendar je opozorila, da se razmere nenehno spreminjajo, saj se zdravniki upokojujejo,
mlajši kadri pa se za delo v določenih okoljih vse težje odločajo. »Rezultati so opazni, zahvaljujoč trudu vodstev zdravstvenih domov in bolnišnice ter izboljševanju delovnih pogojev. A za dolgoročno stabilnost potrebujemo
sistemske rešitve,« je poudarila.
Kot eno najbolj perečih tem so direktorji izpostavili pomanjkanje zanimanja za specializacijo iz družinske medicine. Predsednica zbornice je dejala, da so se pogovarjali, da bi to področje
diplomantom približali že v času pripravništva. Opozorila je tudi na primanjkljaj srednjih medicinskih sester, logopedov in psihologov, torej poklicev, ki so ključni za kakovostno preventivno in celostno obravnavo bolnikov, zlasti v lokalnem
okolju.
Direktorica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec Marjeta Vaupot je izpostavila specifične težave, s katerimi se srečujejo pri zagotavljanju pediatrične oskrbe. »Naši specializanti so štiri leta odsotni, kar predstavlja velik izziv za
delovanje. Letos smo izgubili tri nosilce dejavnosti zaradi odhodov na specializacijo iz zobozdravstva, kar smo le začasno uspeli nadomestiti.« Kot ključno rešitev vidi večjo prilagoditev sistema specializacij značilnostim lokalnega okolja
in ponovno vzpostavitev regijske štipendijske sheme, ki je trenutno ukinjena.
Tudi direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Vladimir Topler je ocenil, da je kadrovska slika za zdaj še zadovoljiva, a poudaril,
da potrebe presegajo razpoložljive kadre. »Imamo enega največjih rentgenskih oddelkov v Sloveniji, veliko mladih zdravnikov-specializantov, a na določenih področjih primanjkuje naravnega prirastka. Zaskrbljujoče je tudi pomanjkanje interesa
za delo v urgentnih službah, kar vodi v preobremenjenost posameznikov,« je dejal.
Strokovna direktorica bolnišnice doc. dr. Natalija Krajnc je dodala, da posebej primanjkuje internistov in zdravnikov urgentne medicine. »Zdravniki, ki bi morali biti prisotni na oddelkih, so prekomerno obremenjeni z delom v urgentnem centru.
Ena od načrtovanih rešitev je vzpostavitev pediatrične enote za hitre preglede, ki bi pomembno izboljšala dostopnost nujne pediatrične obravnave v regiji.«
S podobnimi izzivi se soočajo tudi v Bolnišnici Topolšica,
kjer si, kot je dejala strokovna direktorica Diana Ramšak, s težavo zagotavljajo osnovni program z obstoječim kadrom: »Da bi lahko izvajali delo brez preobremenjenosti, bi potrebovali vsaj deset dodatnih specialistov.«
Po zaključku srečanja z vodstvi zdravstvenih domov, SB Slovenj Gradec in poslanci skupščine Zdravniške zbornice je dr. Maja Ebert Moltara, vodja specializiranega paliativnega tima na Onkološkem inštitutu Ljubljana in državna
koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji za zdravnike in zobozdravnike velenjsko-koroške regije pripravila izjemno zanimivo in poučno predavanje o paliativni oskrbi v Sloveniji.
